BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230328T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230328T180000
DTSTAMP:20260411T211024
CREATED:20230313T153544Z
LAST-MODIFIED:20230317T101945Z
UID:34170-1680026400-1680026400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Anja Banko: VESTERN IN PADEC PATRIARHATA
DESCRIPTION:  \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\nAnja Banko: VESTERN IN PADEC PATRIARHATA\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 28. 3. 2023\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na drugo predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Anja Banko\, filmska kritičarka in pedagoginja bo podobe Divjega zahoda\, ki so že v svoji naravi izvorno oplojene z mitologijo o rojstvu Amerike\, skozi ženski pogled razkrivala tudi drugo plast družbe\, ideologije\, njenih podob in realnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nČe smo pred dobrim desetletjem svoj pogled uživaško sprehajali po revizionističnih in postmodernističnih podobah preigravanja žanrskih tropov\, kakršnega se je lotil na primer Quentin Tarantino s filmi\, kot sta Django brez okov (Django Unchained\, 2012) ali Osovraženih osem (The Hateful Eight\, 2015)\, se je vzporedno tkala še drugačna vizija filmskega tropa Divjega zahoda. Tega so vzpostavljale režiserke\, kot so Debra Granik\, Valeska Grisebach\, Kelly Reichardt\, Chloé Zhao in Jane Campion. Skozi predavanje bomo ustaljene žanrske trope\, ki so se tradicionalno vezali s konceptom moškosti – kavboji\, ki utelešajo individualizem\, svobodo\, čast\, integriteto\, pogum; mit o meji z udomačitvijo neskončne divjine in staroselcev –\, premišljali skozi izrazito avtorske govorice cineastk. Žanrske konvencije se po eni strani razbijajo ob zaobrnjenih\, pretresenih\, premišljenih in kritično osvetljenih stereotipih spolnih vlog\, po drugi strani pa je filmski pogled večkrat obrnjen k detajlom in prizorom vsakdanjega življenja\, kakršnega v akcijskih in potentnih klasičnih podobah vesterna ne najdemo. Podobe Divjega zahoda\, ki so že v svoji naravi izvorno oplojene z mitologijo o rojstvu Amerike\, skozi ženski pogled razkrivajo tudi drugo plast družbe\, ideologije\, njenih podob in realnosti. \n\n\n\n\n\n\nAnja Banko \n\n\n\n\n\n\nfilmska kritičarka in pedagoginja\, samozaposlena v kulturi. Objavlja v revijah Ekran\, KINO!\, občasno tudi v Dnevniku\, Dialogih\, Družboslovnih razpravah. Nekdanja redaktorica in občasna sodelavka Temne zvezde\, oddaje o filmu na Radiu Študent. Sodeluje s Kinodvorovima programoma za mlada občinstva Kinotrip in Kinobalon\, vodi filmski krožek na Gimnaziji Bežigrad\, pripravlja pedagoška gradiva za filme. Je tudi sodelavka programskega oddelka v Slovenski kinoteki. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gostjo pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENIH FILMOV: \n\nMoč psa (The Power of the Dog\, Jane Campion\, 2021)\nJezdec (The Rider\, Chloé Zhao\, 2017) in Dežela nomadov (Nomadland\, Chloé Zhao\, 2020)\nMeek’s Cutoff (Kelly Reichardt\, 2010) in First Cow (Kelly Reichardt\, 2019)\nNe puščaj sledov (Leave No Trace\, Debra Granik\, 2018)\nVestern (Western\, Valeska Grisebach\, 2017)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). V letošnjem ciklu predavanj bomo svojo pozornost družbeno kritično usmerile_i v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas bodo tudi tokrat vodile_i priznane_i slovenske_i filmske_i kritiki_čarke in teoretiki_čarke\, ki nam bodo predstavile_i tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočale_i zanimive žanrske filme. \n\n\n\n\n\n\nCikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki bodo potekala od marca do junija in od septembra do oktobra 2023 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Čeprav si predavanja smiselno sledijo\, jih je mogoče spremljati tudi popolnoma neodvisno od celote. Pridružite se nam!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/anja-banko-vestern-in-padec-patriarhata-2023-03-28-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/03/CFZ_vestern-1024x820-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20221025T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20221025T180000
DTSTAMP:20260411T211024
CREATED:20221017T132200Z
LAST-MODIFIED:20221018T120552Z
UID:26962-1666720800-1666720800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kako nam pojmi Gillesa Deleuzea pomagajo misliti filmske podobe?
DESCRIPTION:25. 10. 2022 ob 18.00\, Trg revolucije 9 \nCIKEL TEORIJA FILMA #8\n\n\n\n\n\n\nKako nam pojmi Gillesa Deleuzea pomagajo misliti filmske podobe?\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa osmem predavanju filmskega publicista in teoretika\, nekdanjega urednika revije za film in televizijo Ekran dr. Stojana Pelka odgovarjamo na vprašanje »Kako nam pojmi Gillesa Deleuzea pomagajo misliti filmske podobe?«. Po predavanju se bo s predavateljem pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\nTarantino ali zakaj je fikcija boljša od realnosti?\n\n\n\n\n\n\nDa bi lažje razumeli pomen Deleuzove misli za filmsko teorijo\, velja uvodoma raziskati\, kaj je filozofa pripeljalo do filma: po eni strani modernistična iskanja drugačne metode\, denimo novovalovca Jean-Luc Godarda\, po drugi strani pa Deleuzova podrobna analiza slikarstva Francisa Bacona (1981) tik pred dvema zvezkoma knjige o Filmu (Podoba-gibanje izide 1983\, Podoba-čas pa 1985).\nZato bomo prav z Baconovimi triptihi\, sencami in sekvencami\, vstopili v svet Deleuzovih »junakov«: Eisensteina\, Ozuja\, Hitchcocka\, Rossellinija … S tem\, ko se bomo ukvarjali z avtorji na meji med podobo-gibanjem in podobo-časom\, se nam ne bosta izrisala le oba temeljna pola Deleuzove taksonomije filmskih podob\, temveč tudi bolj somračne cone njegovih filozofskih pojmov\, denimo podobe-kristala ali dividualnega. \n\n\n\n\n\n\nLotili se bomo dveh prelomnih filmov-potovanj\, Ozujevega v Tokio (1953) in Rossellinijevega v Italijo (1954) ter Pasolinijevega izreka (Teorema\, 1968)\, na poti pa nas bo vodilo vprašanje\, s katerim je Deleuze naslovil svoj nastop pred študenti in študentkami pariške filmske šole La Fémis 17. marca 1987: kaj je ustvarjalno dejanje? \n\n\n\n\n\n\nDr. Stojan Pelko \n\n\n\n\n\n\nje filmski publicist in teoretik\, nekdanji urednik revije za film in televizijo Ekran. Magister filozofije\, doktor socioloških znanosti. Pod mentorstvom dr. Slavoja Žižka doktoriral na temo Deleuzove tematizacije razmerja filma in filozofije Podoba misli. Študiral avdio-vizualne raziskave na pariški Sorbonne Nouvelle – Paris III. Vrsto let vodil seminar Sociologija kina na oddelku za Sociologijo kulture ljubljanske Filozofske fakultete. Avtor več knjig s področja filmske teorije: Očividci (1994)\, Pogib in počas. Podobe Wima Wendersa (z Andrejem Šprahom\, 1997)\, Podoba-misli (2006)\, urednik zbornika Vrzeli filma in arhitekture (2001). Avtor številnih člankov v zbornikih in filmskih revijah\, med režiserji se je monografsko posvečal avtorjem\, kot so Joseph Losey\, Alfred Hitchcock\, Wim Wenders\, Yasujiro Ozu\, Roberto Rosselini in v zadnjem času Abbas Kiarostami (geslo za Slovar cineastov v reviji Ekran\, januar 2022)\, Pier Paolo Pasolini (revija Kino\, marec 2022) in John Ford (Ekranov filmsko-teoretski krožek\, april 2022). Iz francoščine poleg Deleuzea prevajal še avtorje kot so Lacan\, Baudrillard\, Virilio\, Derrida\, Negri in Badiou. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENE LITERATURE: \n\nBadiou\, Alain: Deleuze\, hrumenje biti\, Filozofski inštitut ZRC SAZU\, Ljubljana\, 2012\nDeleuze\, Gilles:\nPodoba-gibanje\, Studia Humanitatis\, Ljubljana\, 1991\nKaj je filozofija? (s Felixom Guattarijem)\, Beletrina\, Ljubljana\, 2000\nFrancis Bacon. Logika občutja\, Hyperion\, Koper\, 2008\nPodoba-čas\, Studia Humanitatis\, Ljubljana\, 2020\nPelko\, Stojan: Podoba misli\, Študentska založba\, Ljubljana\, 2006\nŽižek\, Slavoj: Organs Without Bodies. Deleuze and Consequences\, Routledge\, New York\, London\, 2004\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Teorija filma nastaja v koprodukciji Film Factory\, Pekarne Magdalenske mreže in Mariborske knjižnice. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kako-nam-pojmi-gillesa-deleuzea-pomagajo-misliti-filmske-podobe-2022-10-25-18-00-00/
LOCATION:Trg revolucije 9
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/10/Deleuze-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR