Zdej loh spokam zdej loh grem

Maribor center / SNG Maribor

60. Festival Borštnikovo srečanje: Zdej loh spokam zdej loh grem v Dvorani Ondine Otta Klasinc "Na star radionaštimam dober zvokvrti me naokrogpremika sem in tjapritisne me na tla  ta dober zvokki vznak nas zavrtivžigalnik in tobakkot sveder do kostime v hipu obnori  ta svinčnik me poznain škatla zaigrana srednje trd grafitin sled ki nam slediposenči svetle dniza sfukane ljudi"   Vstopnice:   Več o dogodku

Kje mi živimo

kje-mi-zivimo-visit-maribor-pohorje-slovenia-slovenija

60. Festival Borštnikovo srečanje: Kje mi živimo na Koroški 10. Čeprav je stanovanjska problematika neločljivo povezana z osnovno eksistencialno negotovostjo, vsakdanjim življenjem in občutkom pripadnosti skupnosti, je v javnem diskurzu pogosto reducirana na suhoparne številke in podatkovne analize. Avtorski projekt Kje mi živimo se tej tematiki približa drugače – kot večgeneracijskemu in večplastnemu vprašanju, ki globoko zareže v sodobno družbo. Namesto statistike so v ospredju zgodbe posameznikov – osebni vpogledi v stanovanjski trg, kjer stanovanje ni več razumljeno kot dom, temveč kot investicija, vir zaslužka in akumulacije kapitala. Projekt razkriva nevidne plasti prostega trga in spodbuja razmislek o posledicah, ki jih ima ta logika za kakovost bivanja, socialno varnost in medgeneracijsko pravičnost. Predstava ne ponuja le vpogleda v realno stanje na trgu nepremičnin ter (ne)dosegljivost državnih in občinskih stanovanjskih rešitev, temveč odpira prostor za pogovor, razmislek in iskanje poti iz vsesplošne stanovanjske krize. Zbirno mesto za gledalce je na Koroški cesti 10. Del predstave poteka na prostem, zato priporočamo udobna oblačila in obutev. V predstavi je uporabljen stroboskop.   Vstopnice: 

Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa

Maribor center / SNG Maribor

60. Festival Borštnikovo srečanje: Alica; nekaj solilogov o neznosnosti časa na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc Aličin vrtoglavi padec v zajčjo luknjo in dolgotrajno padanje v globino se ne zgodi kar tako – sproži ga njeno občutenje zunanjega sveta, prežetega z redom, pravili, pritiski in togimi pričakovanji. Svet, ki jo obdaja, je utesnjen in predvidljiv, zadušljiv v svoji urejenosti. Čudežna dežela, v katero pade, ji ne ponudi le pobega, temveč popolnoma novo perspektivo – prostor, kjer lahko misel zablodi, kjer absurdi nadomestijo pravila, kjer postane mogoče tisto, kar je bilo prej nesprejemljivo. Skok v zajčjo luknjo je tako več kot domišljijska dogodivščina – je dejanje upora proti togosti, korak v neznano, potop v svet, ki je hkrati razburljiv in nevaren. Čeprav je čudežna dežela sprva videti svobodna in igriva, se izkaže tudi za prostor, ki terja pogum, soočanje z notranjimi strahovi in sprejemanje lastne izgubljenosti. A prav v tej radikalni dezorientaciji se odpre možnost – možnost, da z druge strani pogledamo svet, ki smo ga pustili za sabo, in se vprašamo: kam naprej, če sploh? Predstava Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa raziskuje čudežno deželo kot simbolično območje prehoda – morda celo smrti. A ne v mističnem, oddaljenem smislu, temveč skozi niz konkretnih občutkov, ki so globoko človeški, znani, preživeti. Ustvarjalci jih ne prikazujejo kot fikcijo, temveč kot resničnost, ki jo vsak od njih nosi s sabo. Vstopnice:   Več o dogodku

Balada o trobenti in oblaku

Maribor center / Lutkovno gledališče Maribor, Velika dvorana

60. Festival Borštnikovo srečanje: Balada o trobenti in oblaku v Veliki dvorani Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača velja za enega ključnih romanov slovenske literature druge polovice 20. stoletja. V njem avtor zasnuje pripoved o pisatelju Petru Majcnu, svojem literarnem dvojnem, ki se umakne na osamljeno tolminsko kmetijo, da bi tam napisal zgodbo o starcu Jerneju Temnikarju. Roman mojstrsko prepleta dve ravni: proces nastajanja literarnega dela in pripoved o Temnikarjevem zadnjem dnevu – božični večer leta 1943, ko zapusti svoj dom, da bi poskušal rešiti ujete in ranjene partizane pred gotovo smrtjo. Predstava, ki temelji na tem romanu, združuje energijo najmlajše generacije gledaliških ustvarjalcev. Ti se v ustvarjalnem procesu soočajo z vprašanji, ki so zanje hkrati oddaljena in izjemno aktualna: kako razumeti vojni čas, ki ga niso doživeli, in kaj pomeni biti umetnik v svetu, kjer je poslušanje drugega pogosto prezrto? Kaj nam danes pripovedujejo zgodbe naših (pra)starih staršev? In kako dragoceno je umetniško ustvarjanje, če ob vsem tem, kar nas zaposluje, pogosto ne najdemo časa – ali volje – da prisluhnemo drugemu? Vstopnice:   Več o dogodku

Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije

Maribor center / SNG Maribor

60. Festival Borštnikovo srečanje: Pet kraljev v Dvorani Frana Žižka Uprizoritev skozi prizmo legitimnosti oblasti in politične teologije temelji na Shakespearjevi oktalogiji kraljevskih kronik, ki razgrinja brutalno obdobje angleške zgodovine – od velike srednjeveške krize in stoletne vojne s Francijo do njenega vrhunca v državljanski vojni, znani kot vojna rož. Ta se konča s porazom Riharda III. in vzponom dinastije Tudorjev, ki naposled pripelje v elizabetinsko dobo. Srednjeveška materialna in duhovna kriza se odraža v psihopatologiji petih vladarjev: Rihard II. trpi za blodnjami o svoji veličini, Henrik IV. za paranojo, Henrik V. za nacionalističnim fanatizmom, Henrik VI. za katatonijo, Rihard III. pa uteleša genocidno brezčutnost. Kot absolutni oblastniki so vsi neizogibno zaznamovani z izgubo človečnosti. Njihova psihološka pot sledi dvema smerema: tisti, ki oblast izgubljajo, postopoma prepoznavajo svojo človeškost, medtem ko jo tisti, ki oblast pridobivajo, vse bolj zamenjujejo za brezčutno mehaniko vladanja – v razbitih ogledalih zaman iščejo lastno podobo. Shakespearove kronike tako delujejo kot niz prenosov oblasti, pri čemer »veliki fevdalni mehanizem zgodovine« (J. Kott) preizprašuje, kako relevantni so Shakespearovi psihološki modeli oblastnikov danes. Koliko sodobnih političnih praks že odseva v zatohlih dvorih krvoločnih Rihardov in Henrikov? Vstopnice:   Več o dogodku

Kam smo prišli? K vam smo prišli!

Kam smo prišli? K vam smo prišli!

Prvo popotovanje Marca Cavalla, znanilca dezinstitucionalizacije, po Sloveniji Kot simbol podiranja zidov – tistih okoli zavodov in tistih v glavah – bo modri konj Marco Cavallo širil sporočilo o nujnosti zapiranja institucij, v katere zapiramo ljudi z oviranostmi, in vzpostavljanja kulture dobrodošlice ter mreže podpornih storitev v skupnosti. Konja bo na poti spremljala karavana podpornikov dezinstitucionalizacije s programom, ki opozarja na nujnost sodobne ureditve skrbi za ljudi z dolgotrajnimi oviranostmi. Modri konj bo središče Maribora obiskal 10. junija opoldne. Popoldan isti dan bo skupaj s kulturnim programom obiskal zavod Hrastovec, naslednji večer pa skupaj z gostitelji rajal v Muzeju norosti.

Agmisterij (zadnjič)

Maribor center / SNG Maribor +1 more

60. Festival Borštnikovo srečanje: Klemen Kovačič na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc AGMISTERIJ je avtorjev/performerjev obračun s samim seboj, ki se v obliki enkratnega performansa v trajanju odvija na njegovem lastnem telesu. V ospredje postavlja napetost med oprijemljivim, zemeljskim in vsakdanjim ter posvečenim, poetičnim in presežnim. Z željo po preseganju lastne individualnosti se avtobiografsko ozira v preteklost, pri čemer spomine razprostre kot prizorišče univerzalnih vprašanj: samospoznavanje kot iskanje smisla, spomin kot krhki, a ključni nosilec identitete, samota kot temelj vere ter presenetljivost presežnih občutij, ki vznikajo iz drobnih trenutkov bivanja. Morda smo se motili, ko smo si boga zamišljali večjega od nas. V izraznem smislu združuje dve gledališki formi – performans v trajanju in buto – pri čemer se opira na njuno ključno lastnost: popolno prisotnost. Prav v tej radikalni umeščenosti v tukaj in zdaj se nemara odpira možnost preseganja časa in prostora ter vstopa v dimenzijo onkraj. Vstopnice:   Več o dogodku

Mali modri in mali rumeni 3+

Mala dvorana +1 more

Leo Lionni / 40 min Mali modri in mali rumeni sta najboljša prijatelja. Skupaj hodita v šolo in se igrata. Nekega dne se objameta in postaneta − zelena. Domov se vrneta drugačna in družini ju ne prepoznata. Mali modri in mali rumeni jočeta in jočeta … do prepoznavnosti. Predstava malim in velikim gledalcem skozi dinamično ... Read more

Mladi plesni ustvarjalci – Equilibrium/Ravnovesje

Maribor center / Lutkovno gledališče Maribor

18.30, Minoritska cerkev 1.Sanjava prostor v srcuNina Emeršič, Zoja Šikman; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 2. Predstava prostora spremeni velikoEma Breg; Kulturno društvo Center plesa; mentorica: Katarina Rijavec 3. 9 mesecevEmilija Rajić; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 4. Globine morjaNina Emeršič; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 5. Čarobni gozdZoja Šikman; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 6. Divji svetAna Anžel; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 7. Cirkuška arenaMia Anžel; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 8. V labirintu mojih mislihLaura Domjanić; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 9. Je zapor res prava rešitev?Laura Zaverski; Kulturno društvo Center plesa Maribor; mentorici: Katarina Rijavec 10. Življenje v slikahPia Zabukovšek; Plesna Izba Maribor; mentorici: Dalanda Diallo, Vanja Kolanovič 11. Vzorec prostoraMiona Krulj; Plesna Izba Maribor; mentorica: April Veselko 12. Vrata, ki zijajoLucija Hojnik; Plesna Izba Maribor; mentorica: April Veselko 13. Lori merLori Sluga; Plesna Izba Maribor; mentorica: April Veselko 14. Na drugi strani ogledalaKaja Trčko Mikola, Lucija Sernc; Plesna izba Maribor; mentorica: Dalanda Diallo 15. Znotraj megle, zunaj sebeDora Domjanić; Plesna izba Maribor; mentorica: Dalanda Diallo 16. Prostor med ljudmiDeborah Iris Ačko Pušnik; Plesna izba Maribor; mentorica: April Veselko 17. ChronotoposUrška Kramberger; Plesna izba Maribor; mentorica: April Veselko 18. dans ma têteMaja Voglar Rodošek; Plesna izba Maribor; mentorica: April Veselko 19. Deljenje prostoraNie Škrabl; mentor: Gašper Kunšek 20. ObredLuna Vogrin; mentor: Gašper Kunšek 21. Osebni prostor, meja med mano in taboDeborah Iris Ačko Pušnik, Asja Žgeč; Plesna izba Maribor; mentorica: Anita Čanadi 22. OuroborosRea Vogrin; Urbana scena; mentor: Gašper Kunšek 23. IMIDŽZarja Ferlinc, Jana Bungurova https://www.jskd.si/ples/prireditve_ples/opus/opus_25/uvod_opus_25.htm  Ob 20.00, Velika dvorana Lutkovnega gledališča Maribor Avtorstvo, koreografija in izvedba: Bor ProkofjevAvtorska glasba: Kristijan KrajnčanOblikovanje zvoka: Bor ProkofjevOblikovanje svetlobe: Aljaž ZaletelMentorstvo: Vita OsojnikSvetovalec za gib: Gašper KunšekZunanje oko: Alja LackovićKreativna producentka: Katja SomrakProdukcija: PTL Plesno-gibalni prvenec Bora Prokofjeva Equilibrium/Ravnovesje je transformativni performans, kjer ples postane posoda za osebno metamorfozo, v katerem bodo gledalci priča globoki evoluciji samoizražanja in identitete skozi nenehno gibanje. Fizične omejitve in ponavljajoči se zunanji dejavniki na človeka ne vplivajo le na fizični ravni, temveč tudi na mentalni, kar pa lahko povzroči nestabilnosti, s katerimi se spopada plesalec v svojem solu. Prav to pa ga popelje v še neznane situacije. Equilibrium pomeni ravnovesje. Skozi nenehno gibanje fizičnega in mentalnega telesa plesalec potuje po poti iz ravnovesja z namenom, da bi odkril nekaj novega v sebi in to umestil v svoj equilibrium. Bor Prokofjev je profesionalen plesalec in gibalec, performer, glasbeni producent ter DJ. Skozi vsa leta dela v plesu je študiral in raziskoval veliko različnih področji ter pristopov, kot so improvizacija, koreografija, plesne predstave, gledališke predstave, performativne predstave, otroške predstave, site-specific performansi, freestyle/urbani plesi, ulični šovi, plesne bitke … Ukvarja se torej z veliko različnimi plesnimi stili in performativnimi tehnikami. Od leta 2018 sodeluje s številnimi domačimi in tujimi umetniki ter je del številnih predstav, kot so: Chorus (Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek), Triadni balet (Jan Krmelj), Peter Klepec (SNG Drama), Cypher (Sara Šoukal, Žigan Krajnčan, Alexander Matthias Tesch), Honey Sparks In The Dark (Kristijan Krajnčan), Fusion Reactor (Žigan Krajnčan, Flota) in Dis:Place (Andrea K. Schlehwein, Netzwerk AKS). Leta 2022 je ustvaril kratko solo predstavo From Inside Out. https://vimeo.com/950697806 Vstopnice: 5 € sedišče. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Flowscape – Krajina giba

Maribor center / Židovski trg

Jerneja Fekonja Ta koreografski laboratorij bo osredotočen na izmenjavo praktičnih orodij, ki plesalcem pomagajo vzpostaviti povezavo med procesom ustvarjanja in procesom deljenja njihovega dela. Delavnica bo razdeljena na tri dele: plesna kompozicija, instantna kompozicija in del, namenjen razvoju performativne partiture, ki bo javno predstavljena. V prvem delu, osredotočenem na plesno kompozicijo, bomo skozi praktične in fizične vaje raziskovali plesno telo. Pomemben vidik Jernejinega poučevanja je prenos principov, ki jih plesalci uporabljamo pri gibanju v vertikali kot v floor worku. Glavni cilj njene gibalne metode, Mobile Strength, je razviti zavedanje, kako mišice in misli delujejo usklajeno ter kako lahko »push« in »pull« iz tal sprožita gibanje v kinetični verigi, kar aktivira telo vse od prstov na nogah do glave. V delu, namenjenem kompoziciji, bomo eksperimentirali z različnimi orodji za razvijanje plesalčeve prezence, koreografskega besedišča in sposobnosti za ustvarjanje bolj kompleksnih kompozicij. Udeleženci bodo nato uporabili ta orodja za oblikovanje svojih koreografskih idej ter raziskovali odnose in interakcije med udeleženci/plesalci. Še posebej v povezavi z umestitvijo sebe v različne prostore in čase ter njihovim učinkom na skupinsko kompozicijo. Prav tako se bomo osredotočili na enega izmed glavnih elementov scapa – zvok. V ospredju bo glasba in način, na katerega plesalci in glasbeniki skupaj ustvarjajo kompozicijo. Na koncu se bomo osredotočili na oblikovanje javne predstavitve z vzpostavitvijo povezave s prostorom in časom. Ta faza bo poudarjala delo na odru, odnose med nastopajočimi, prostorsko zaznavo in muzikalnost, s čimer bomo na koncu odprli trenutek izmenjave, ki se je razvil med delavnico. Javna predstavitev ne bo zaključena predstava, temveč priložnost za deljenje našega dela skozi performativne elemente.