BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20210101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220115T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220115T000000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220103T191921Z
LAST-MODIFIED:20220107T110131Z
UID:15025-1642204800-1642204800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Sobotna pravljična ura - BABICA ZIMA
DESCRIPTION:Komentirani koncert \nHarmonika je glasbilo\, na katero igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. Sestavni deli harmonike so tipkovnica\, meh\, melodijska omarica\, basovska omarica\, registri in jermena. Poznamo tri glavne vrste harmonik: diatonično\, klavirsko in kromatično. \nTo glasbilo je v naših krajih posebej priljubljeno\, saj je sestavni člen ljudske glasbe\, narodnozabavne glasbe\, slišati jo je mogoče skoraj pri vseh sodobnih zvrsteh glasbe\, vedno bolj pa je cenjena tudi v klasični glasbi. Njena izraznost je izjemna in vešč harmonikar lahko z igranjem nanjo nadomesti manjšo glasbeno zasedbo. Vse o tem glasbilu nam bo povedal\, zaigral\, ponazoril in razjasnil ugledni slovenski harmonikar Marko Hatlak. \nZa nakup vstopnic in ogled dogodka velja PCT pogoj. \n\n\nPosebno obvestilo\nSpoštovane prijateljice in spoštovani prijatelji Mariborske knjižnice\, ker želimo\, da je obisk naših prireditev in dogodkov še naprej varna in prijetna izkušnja\, vas prosimo za sodelovanje in upoštevanje ukrepov:\n\n\nv prireditvene prostore vstopamo le\, če smo zdravi\,\nuporabljajmo maske in si razkužimo roke\,\nupoštevajmo medosebno varnostno razdaljo 1\,5 m\,\npotrebno je dokazilo o prebolevnosti\, cepljenju ali testiranju na covid-19\, razen za mlade do 12. leta\, ki so na prireditvi skupaj z družinskimi člani.\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobotna-pravljicna-ura-2022-01-15-00-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/sobotna-pravljicnajan22_1_900x600.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220116T060000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220106T105528Z
LAST-MODIFIED:20220107T104359Z
UID:15371-1642190400-1642312800@kultura.maribor.si
SUMMARY:EYE-Net: Nekateri so za fejk
DESCRIPTION:MKC Maribor in Moment Maribor v petek 14. 1. in soboto 15. 1. v sklopu evropskega projekta EYE-Net 2.0 vabita na ogled razstave Nekateri so za fejk\, ki ga je pripravila slovenska zasedba mladih entuziastičnih igralk in igralcev pod budnim mentorstvom izkušenih gledališčnikov ekipe Moment Maribor. \n\n\n\n\n\n“0 = zlato\nZlato = 0\n0 in 1 = podatek\nPodatek je zlato\nIn zlato je gnoj” \n\n\n\n\n\nŽivimo v informacijski dobi. Informacije so novo zlato. In kdor nadzoruje informacije\, v rokah drži zlato. Analize človeškega razmišljanja in vedenja nam kažejo\, da ljudje nismo tako racionalni\, kot bi si želeli\, tehnološki razvoj pa nam je vsem v roke potisnil tehnološki megafon. \nKdaj postanejo novice fejk? Kdo si jih sploh želi? Zakaj sovražimo greh\, grešnike pa povzdigujemo? Zakaj ne obstaja trg lažnih novic o sadju in zelenjavi? \nAvtorska predstava z razmislekom o medijih\, poročanju in manipulacijah ponuja v gledališki ovoj zavit paket informacij. Občinstvo mora resnico od gnilega ločiti samo. \nPredstava je del širšega evropskega projekta EYE-Net 2.0. \nVeč: https://moment.si/predstava/eye-net-nekateri-so-za-fejk/ \n  \nAvtorice_ji in perfomerke_ji: Leonardo Erjavec\, Davorin Juhart\, Muhamed Kulauzovič\, David Marn\, Jan Franc Podbrežnik\, Nina Slanič\, Katja Uršula Simonič\, Sarah Ženko\, Patricia Županovič\nTehnik: Janez Šali\nAvtor fotografij: Gregor Salobir\nPremiera: 14. 11. 2021\, Intimni oder GT22\nProdukcija: Moment Maribor in MKC Maribor\nFinančna podpora: Program Evropa za državljane\, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Mesnta občina Maribor\nZahvala: ZPM Maribor \n  \n***\nVstopnina: 7 € / 5 € za študente\, samozaposlene v kulturi in upokojence / 0 € za brezposelne in invalide.\nVstopnice: https://moment.si/samopostrezna \nŠtevilo sedežev je omejeno. Poleg spletnega nakupa sprejemamo rezervacije na rezervacije@moment.si. Rezervirano vstopnico prevzamete na prizorišču najkasneje 15 minut pred predstavo. \n*** \n  \nV skladu z odloki vlade je udeležba na kulturnih dogodkih dovoljena osebam z negativnim testom na covid-19\, cepljenim ali prebolevnikom. Za otroke do 12. leta to pravilo ne velja. Upoštevati je potrebno priporočila glede vzdrževanja medosebne razdalje\, pravilnega nošenja maske\, higiene rok in higiene kašlja. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nfoto: Gregor Salobir \n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/eye-net-nekateri-so-za-fejk-2022-01-14-20-00-00-2022-01-16-06-00-00/
LOCATION:GT22
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/EYE-net_fejk_foto_Gregor_Salobir.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220114T193000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211202T142909Z
LAST-MODIFIED:20220117T092219Z
UID:12183-1642188600-1642188600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Don Kihot
DESCRIPTION:Ludwig Minkus\nDon Kihot\nDon Quixote\nKoreograf: Krzysztof Nowogrodzki\n\n\nPredstava traja 2 uri in 50 minut ter ima 2 odmora.   Premiera: 11. november 2011\, Velika dvorana\n\nRomantični balet \nPrva pomembnejša baletna produkcija Don Kihota\, ki se je v bolj ali manj enaki obliki ohranila vse do danes\, je bila v moskovskem Carskem gledališču leta 1869. Ustvarila sta jo libretist in koreograf Marius Petipa ter skladatelj Ludwig Minkus. Cervantesov roman Don Kihot\, ki velja za prvo moderno literarno delo svoje zvrsti\, predstavlja idejno in vsebinsko izhodišče baletne koreografije. Četudi je v središču pozornosti ljubezenska zgodba med Kitri in Basiliem\,\npredstavljata Don Kihot in njegov oproda Sančo Pansa nekakšen idejni okvir in tragikomični ambient baletne predstave\, poleg njiju pa ustvarjajo špansko vzdušje še drugi plesni liki\, kot so Antonina\, Lorenzo\, Gamache\, Kitrine prijateljice\, Basilijeva prijatelja\, toreadorji\, cigani idr. Don Kihot velja za enega od zahtevnejših baletov\, saj združuje elemente dramske komike tragedije in ironije z virtuozno in tehnično zahtevno koreografijo. Tokratno produkcijo Baleta Maribor pa\nbo zaznamovalo umetniško sodelovanje med koreografom in mednarodno uveljavljenim plesalcem Krysztofom Nowogrodzkim\, ki je znan po svojih svežih in dodelanih modernizacijah klasičnega repertoarja. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/don-kihot-2022-01-15-19-30-00/2022-01-14/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/Don-Kihot-17_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220116T150000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220104T113028Z
LAST-MODIFIED:20220104T123654Z
UID:15165-1642183200-1642345200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Gledališče dialoga kot metoda dela z mladimi
DESCRIPTION:V družbi individualizma smo premalo osredotočeni na razumevanje drugih\, na dialog in vključevalnost. Na delavnici bomo raziskovali vprašanja\, kako razumeti svoja lastna prepričanja ter prepričanja drugih ljudi ter pri tem širiti strpnost in zmanjševati diskriminacije. Delavnica ponuja konkretne vaje in tehnike gledališča za družbene spremembe\, kjer lahko dialog prenesemo v skupinsko delo. Namen delavnice je predstaviti gledališče dialoga kot vključujočo in participativno obliko dela z mladimi\, kjer na primerih iz vsakdanjega življenja raziskujemo razmerja moči in neenakosti v družbi. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nUsposabljanje\, namenjeno strokovnim delavkam_cem v vrtcih\, šolah in drugih organizacijah\, bo potekalo na spletu od petka\, 14. 1. do nedelje\, 16. 1. 2022. V petek med 18.00 in 20.00 ter v soboto in nedeljo med 9.00 in 15.00. Usposabljanje obsega 18 pedagoških ur in je v katalogu Katis ovrednoteno z 1 točko. \n\n\n\n\n\n\n\nPrijave sprejemamo v sistemu Katis in po e-pošti na naslov barbara.polajnar@gmail.com do 10. 1. 2022. Cena delavnice je 59\,00 €. \n\n\n\n\n\n\nVsebina delavnice:\n\n\n\n\n\n\nZ gledališčem dialoga kot vključujočo in participativno obliko dela z mladimi ali najmlajšimi (metoda se lahko prilagodi glede na to\, komu je namenjena)\, bomo na primerih iz vsakdanjega življenja raziskovali razmerja moči in neenakosti v družbi. Cilj je osvobajanje posameznic in posameznikovkov preko gledališke pedagogike\, katere teoretske osnove izhajajo iz Pedagogike zatiranih Paula Freira. Glavna ideja Freirea se v metodi Gledališča zatiranih kaže skozi poudarek\, da izobraževanje vedno poteka vzajemno med učiteljem in učencem ter se ves čas učimo drug od drugega. Obravnavali bomo raznolike vaje in igre iz nabora gledališča dialoga in gledališča za družbene spremembe ter spoznavali različne tehnike s katerimi lahko naslavljamo najrazličnejše teme. Gledališče dialoga hkrati predstavlja prostor\, kjer spregovorimo o tematikah\, o katerih sicer ne govorimo. To dosegamo preko dialoga\, namesto večih vzporedno potekajočih monologov. Predstavlja metodo vzpostavljanja raznolikih načinov komunikacije in osebnega izražanja\, skupinske dinamike ter opozarjanja na neenaka družbena razmerja v družbi skozi interaktivne in sodelujoče pristope ter aktivno participacijo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nS širjenjem kritičnega mišljenja in družbene aktivacije posameznikov skrbimo za trajnostno in bolj strpno družbo.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOsrednji cilji delavnice:\n\n\n\n\n\n\n\n– razvijanje raznolikih orodij komuniciranja in vzpostavljanja dialoga\, \n– razvijanje varnega prostora za deljenja osebnih zgodb\, ki se jih umešča v širše družbeno delovanje\, \n– gradnja skupnosti in povezanosti skupine\, ki vodi do sprememb posameznika in družbe\, \n– razvoj skupnostnega dela (community work) in aktivne udeležbe\, \n– spoznavanje načinov skupnega soustvarjanja in sooblikovanja gledališča kot razumljivega medija\, \n– razvijanje desenzitivinosti in samozavesti za javno izražanje\, \n– spoznavanje in uporaba telesa kot orodja za (samo)izražanje\, komuniciranje in doseganje sprememb\, \n– zavedanje in razumevanje družbenih neenakosti na interaktiven\, sodelujoč in vključujoč način\, \n– razvoj razumevanja\, da razmerja moči v družbi niso dana oz. samoumevna in da jih lahko spreminjamo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bomo spoznali in obravnavali:\n\n\n\n\n\n\n\n– teoretske osnove pedagogike zatiranih\, \n– osnovne principe in orodja v gledališču dialoga ter gledališču za družbene spremembe\, \n– vaje in igre iz gledališke pedagogike\, \n– tehnike slikovnega\, časopisnega gledališča ter forumsko gledališče ter estetiko gledališča zatiranih. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazvijali bomo:\n\n\n\n\n\n\n\n– kompetence branja\, analiziranja\, vrednotenja\, kritike in uporabe informacij v medijih\, socialnih omrežjih in na spletu. Časopisno gledališče opozarja na moč medijev\, ki so v rokah dominantnega razreda (Kaj je v članku in na fotografijah izpostavljeno\, kaj skrito? Komu so novice namenjene?); \n– empatijo\, vključevalnost in razumevanje\, kompetence strpnosti in medkulturnega dialoga; \n– pristope lastnega dela vsakega udeleženca (sprotno apliciranje in priprava za prenos na skupino). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nUdeleženke_ci boste prejele_i potrdilo o udeležbi z navedbo števila ur in obravnavanih vsebin. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nizvajalka \nBarbara Polajnar (1987)\nje študirala kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani\, kjer je diplomirala in magistrirala na temo gledališča zatiranih. Od leta 2010 je izvajalka delavnic\, usposabljanj in izobraževanj v tehnikah gledališča zatiranih v Sloveniji (Zavid BOB\, Pekarna Magdalenske mreže Maribor\, Ana Monro\, KUD Transformator\, SNG Nova Gorica\, Mreža Mama\, MKC Maribor\, MC Trbovlje\, Mc Zagorje ob Savi\, Bunker\, Šola v kulturi\, Filozofska fakulteta v Mariboru – oddelek za slavistiko\, Javna Agencija za knjigo RS\, Vrtec Jarše\, KUD Kibla\, II. Gimnazija Maribor – OIV vsebine) in v tujini (Avstrija\, Južnoafriška Republika\, Romunija\, Bolgarija\, Nepal\, Hrvaška itd.).\nOd leta 2015 v KUD Transformator organizira in izvaja Transformatorjevo Akademijo Gledališča Zatiranih – TAGZ\, ki poteka 1-krat letno z namenom usposabljanja novih mentorjev v metodi gledališča zatiranih. Je so-ustanoviteljica in zakonita zastopnica Kulturno umetniškega društva Transformator. V Mariboru vodi gledališkoaktivistično skupino ZIZ. Je programska vodja mednarodnega Ne-festivala gledališča zatiranih (od 2013 naprej).\nS prispevki o gledališču zatiranih je sodelovala na simpozijih in konferencah (mednarodna konferenca Caravan: WE-FORGET\, simpozij Gledališke pedagogike\, simpozij – Izzivi medkulturnega dialoga v Mariboru\, Skozi oči prekariata\, Amfiteatrov simpozij na temo ljubiteljskega gledališča)\, prav tako pa objavlja prispevke (Družboslovne razprave\, Folio\, Nevladna\, zbornik Praznovanje možnosti transformacije ?) \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/gledalisce-dialoga-kot-metoda-dela-z-mladimi-2022-01-14-18-00-00-2022-01-16-15-00-00/
LOCATION:Zoom
CATEGORIES:Delavnice,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Gledalisce-dialoga-kot-metoda-pri-delu-z-mladimi-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T150000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220212T190000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220117T065350Z
LAST-MODIFIED:20220117T091448Z
UID:15908-1642172400-1644692400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zoran Poznič: Feniks
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na razstavo Zorana Pozniča z naslovom Feniks\, ki je na ogled v galeriji artKIT. \nOgnjena ptica Feniks je mitološko bitje\, ki personificira večni ritem evolucije. Pojavlja se kot up ali želja po obnavljanju in večnem življenju. Tako tudi robustna\, a še vedno transparentna in prosojna Pozničeva kovinska skulptura\, ki se sestavlja in pravkar vstaja po padcih\, se dviguje\, otresa ostalin preteklosti\, sublimira in neposredno prehaja iz enega v drugo agregatno stanje. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zoran-poznic-feniks-2022-01-14-15-00-00-2022-02-12-19-00-00/
LOCATION:Maribor center / Galerija artKIT (Glavni trg 14\, Maribor)
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/6959a6f0-5bb8-4eea-9f9d-3e9470dd186f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220114T100000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20221201T113800Z
LAST-MODIFIED:20221201T134827Z
UID:29257-1642154400-1642154400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zlatolaska in trije medvedi 3+
DESCRIPTION:Po ljudskih motivih / 35 min\n\nZlatolaska je radovedna deklica\, ki z odprtimi očmi občuduje svet\, ki jo obdaja. Sončno jutro zazna v vsej njegovi lepoti in polnosti: opazi oblake\, občuduje metulje in cvetje\, pa tudi poskočni zajček ne uide njenemu pogledu. Steče za njim\, vendar se ji ne pusti ujeti. Zlatolaska ga vneto išče v grmovju\, za drevesi … in naenkrat se znajde globoko v gozdu. Izgubljena tava med drevjem in namesto potke\, ki bi jo vodila domov\, ugleda hišo na jasi. Vstopi\, saj ne ve\, da v njej prebivajo medvedi. V\nhiši je vsega po troje: tri sklede kaše\, trije stoli\, tri postelje … različnih velikosti. Zlatolaska poišče pravšen stolček\, skledo in posteljo zase. Poje kašo iz najmanjše sklede\, nehote polomi najmanjši stol\, nato pa mirno zaspi v najmanjši postelji. Medvedi jo seveda najdejo in … varno pospremijo do doma. \nNa prvi pogled preprosta zgodba otrokom ponudi spoznavanje razmerij in velikosti\, hkrati pa ponudi številna vprašanja o smeli radovednosti in o mejah poseganja v intimni prostor drugih. \n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zlatolaska-in-trije-medvedi-3-2022-01-14-10-00-00/2022-01-14/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/12/1N1A4207_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220113T150000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220113T160000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220104T070958Z
LAST-MODIFIED:20220107T110004Z
UID:15092-1642086000-1642089600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Harmonika
DESCRIPTION:Kulturni dnevnik\nKomentirani koncert \nHarmonika je glasbilo\, na katero igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. Sestavni deli harmonike so tipkovnica\, meh\, melodijska omarica\, basovska omarica\, registri in jermena. Poznamo tri glavne vrste harmonik: diatonično\, klavirsko in kromatično. \nTo glasbilo je v naših krajih posebej priljubljeno\, saj je sestavni člen ljudske glasbe\, narodnozabavne glasbe\, slišati jo je mogoče skoraj pri vseh sodobnih zvrsteh glasbe\, vedno bolj pa je cenjena tudi v klasični glasbi. Njena izraznost je izjemna in vešč harmonikar lahko z igranjem nanjo nadomesti manjšo glasbeno zasedbo. Vse o tem glasbilu nam bo povedal\, zaigral\, ponazoril in razjasnil ugledni slovenski harmonikar Marko Hatlak. \nZa nakup vstopnic in ogled dogodka velja PCT pogoj. \n\n\n\nvstopnice@nd-mb.si; +386 2 229 40 00\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/harmonika-2022-01-13-15-00-00-2022-01-13-16-00-00/
LOCATION:Maribor center
CATEGORIES:Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/70395630-1faa-4de2-a115-728cde076c9f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220112T090000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220210T190000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220103T192058Z
LAST-MODIFIED:20220107T105842Z
UID:15063-1641978000-1644519600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava: ŽIVLJENJE IN SMRT STA SI BRATA
DESCRIPTION:Galerija Media Nox v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru med 12. januarjem in 10. februarjem vabi na razstavo del Franceta Miheliča z naslovom Življenje in smrt sta si brata\, ki sta jo v sklopu projekta Mladi kustos pripravila Filip Burnik in Saša Preložnik Šimac. \nTudi v letu 2022 bo se v galeriji Media Nox kot prvi predstavil projekt Mladi kustos\, ki ga MKC Maribor pripravlja v koprodukciji z Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru. Tokrat bomo predstavili razstavo študentov oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru z naslovom \nŽIVLJENJE IN SMRT STA SI BRATA\nMotivi Dafne in mrtvega kurenta v opusu Franceta Miheliča \nMentorji: dr. Gorazd Bence\, Tatjana Štefanič in dr. Polona Vidmar. \nRazstava bo na ogled: 12. 1. 2022 – 10. 2. 2022 \nO RAZSTAVI\nLetošnja razstava študentov tretjega letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru v Galeriji Media Nox ponuja vpogled v izbrana in vsaj v nekaterih primerih ne prav pogosto izpostavljena dela enega izmed najvidnejših slovenskih umetnikov Franceta Miheliča (1907–1998). Razstavljene risbe in grafike se osredotočajo na dve priljubljeni in izpovedno močni Miheličevi temi\, in sicer mrtvega kurenta in Dafne\, ki v sebi prepletata vedno prisotno zavedanje minevanja in neizbežnosti smrti\, a hkrati vzbujata upanje v neminljivo oziroma v novo življenje porajajočo se človeško bit. Tematika\, ki je v sedanjem\, z epidemijo koronavirusa zaznamovanem času\, še kako aktualna. Na razstavi prikazana dela skrbno in v skladu z muzealsko stroko hranimo v Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča na Ptuju\, ki deluje znotraj Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. S svojim obsegom skoraj 6000 umetnikovih risb\, skicirk\, posameznih grafik ali zaokroženih grafičnih ciklov in originalnih grafičnih plošč\, s katerimi so leta 1999 slikarjevi dediči – Alenka Puhar\, Maja Dolanc in France Mihelič ml. – z željo po ohranitvi celovitosti očetove zapuščine iz ateljeja v Ljubljani obogatili obstoječi muzejski fond\, ponuja izjemen vir za proučevanje. Zapuščina\, ki je urejena v javnosti dostopno študijsko zbirko\, razkriva umetnika kot dovršenega grafika in risarja. Hkrati s tem v ptujskem muzeju hranimo še pet od osmih tapiserij\, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja nastale po Miheličevih slikarskih delih iz zgodnjih sedemdesetih let\, in zapuščino dr. Lojzeta Gostiše\, Miheličevega »osebnega kronista«\, ki je več kot štirideset let spremljal umetnika\, beležil in proučeval njegova dela. Gostiševa zapuščina poleg Miheličevih risb\, grafik in korespondence v pismih vsebuje še fotografije\, različne zapise oziroma dokumente\, kartoteke in kataloge del ter literaturo o Miheličevem ustvarjalnem opusu in osebnem življenju. Z Miheličem povezano gradivo\, ki se je z leti nabralo v ptujskem muzeju in je tudi zaradi varovanja občutljivih risarskih zapisov in grafičnih odtisov na papirju v veliki meri digitalizirano\, vseskozi privablja dijake\, študente in druge raziskovalce. Tudi študenta Saša Preložnik Šimac in Filip Burnik sta se v sklopu priprav na razstavo najprej spoznala z umetnikovimi deli preko bogatega in urejenega muzejskega slikovnega in dokumentarnega gradiva\, po izboru teme pa sta pod nadzorom pregledovala originalna dela Franceta Miheliča in pripravila njihov izbor za razstavo. Ob spoznavanju osnovnih veščin kuratorjev razstav in pisanju besedil za spremni katalog sta dobila prve pomembne izkušnje na tem področju. Prav zaradi njune zagnanosti\, radovednosti in iskrivih pripomb ob odkrivanju Miheličevih del je bila moja izkušnja mentorstva\, ki sva ga sicer izvajala skupaj z dr. Gorazdom Bencetom\, v celoti pozitivna. \nTatjana Štefanič \nUdeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-zivljenje-in-smrt-sta-si-brata-2022-01-12-09-00-00-2022-02-10-19-00-00/
LOCATION:Galerija Media Nox
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/naslovnica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220111T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220111T193000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211215T032759Z
LAST-MODIFIED:20211228T122633Z
UID:13205-1641929400-1641929400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bach Consort z Dunaja
DESCRIPTION:5. koncert Komornega cikla 2021/2022\n  \nProgramska knjižica 2021/2022\n\nVidala\nSpored: baročna glasba in ljudska glasba Južne Amerike \n\nV 16. stoletju so se v Južni Ameriki srečale tri kulture in trije povsem različni glasbeni svetovi: impresivna\, a glasbeno skrivnostna kultura staroselcev\, ljudska in moderna baročna glasba španskih osvajalcev ter melodije in ritmi afriških sužnjev. Od Argentine do Mehike so vzcveteli novi plesi: sarabanda\, chacona\, zamacueca\, pasacalle in folia. Ta glasba je kot slepi potnik kolonialnih ladij našla pot v Španijo in od tod v vso Evropo. \nMedtem ko je zagon ognjevitih plesov v Evropi pojenjal\, je ostala ta glasba živa v spominu argentinskega ljudskega izročila in je preživela do danes. Uči nas o domnevno izvornem načinu muziciranja in gradnje glasbil v baročnem času. Vivaldijevo glasbo\, denimo\, lahko razumemo skozi poudarjeno ritmičnost – pri tem gre morda za enega izmed odločilnih vplivov\, ki so jih iz Južne Amerike prinesli kolonialisti. \nTo glasbo na koncertni oder prinaša izjemni ansambel za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja\, ki ga je ustanovil vodja\, dirigent in multiinštrumentalist Rubén Dubrovsky. Zgodba Vidale je tudi njegova osebna zgodba\, ki razgrinja bogastvo tradicij\, ki se prepletajo v zgodovini njegove družine. Dubrovsky izhaja iz Argentine\, kamor so se njegovi predniki preselili iz Evrope v začetku 20. stoletja. Sam se je vrnil v Evropo\, vendar je 100-letni »izlet« v Argentino zadostoval za to\, da je njegova umetniško občutljiva družina posrkala tamkajšnjo kulturo in tradicionalno glasbo ter s tem za vedno spremenila njegovo dojemanje glasbe. \nGlasbenikom se bo pridružil argentinski tenor Francisco Brito\, ki bo s svojimi izkušnjami prispeval k programu\, v katerem bomo znano in manj znano baročno glasbo slišali skozi ušesa Južne Amerike in jo spoznali kot ritmično\, melanholično\, barvito\, presunljivo in neverjetno svežo. \n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bach-consort-z-dunaja-2022-01-11-19-30-00/
LOCATION:Dvorana Union\, Maribor
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/csm_Bach_Consort_Wien_foto_Julia_Wesely_ab38d43c10-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220111T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220111T000000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220103T191917Z
LAST-MODIFIED:20220107T105701Z
UID:15023-1641859200-1641859200@kultura.maribor.si
SUMMARY:O prvih slovanskih naseljencih pod Pohorjem. Predavanje
DESCRIPTION:Predavanje\n\nAndrej Magdič: O prvih slovanski naseljencih pod Pohorjem \n\n\n\n\nArheolog dr. Andrej Magdič\, raziskovalec in konservatorski svetovalec na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije\, bo v predavanju predstavil rezultate arheološke in zgodovinopisne raziskave o poselitvi slovenskega Podravja v zgodnjem srednjem veku. Ob tem se bo dotaknil tudi vprašanja politične pripadnosti prvih Slovanov ob naselitvi v naš prostor\, pri čemer poleg arheologije in zgodovinopisja črpa tudi iz ugotovitev historičnega jezikoslovja.\n\nPosebno obvestiloSpoštovane prijateljice in spoštovani prijatelji Mariborske knjižnice\, ker želimo\, da je obisk naših prireditev in dogodkov še naprej varna in prijetna izkušnja\, vas prosimo za sodelovanje in upoštevanje ukrepov: \n\nv prireditvene prostore vstopamo le\, če smo zdravi\,\nuporabljajmo maske in si razkužimo roke\,\nupoštevajmo medosebno varnostno razdaljo 1\,5 m\,\npotrebno je dokazilo o prebolevnosti\, cepljenju ali testiranju na covid-19\, razen za mlade do 12. leta\, ki so na prireditvi skupaj z družinskimi člani.\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/o-prvih-slovanskih-naseljencih-pod-pohorjem-predavanje-2022-01-11-00-00-00/
LOCATION:Sodni stolp na Lentu
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Magdic_900x600.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220129T000000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220111T090606Z
LAST-MODIFIED:20220113T101432Z
UID:15646-1641772800-1643414400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Azita Bijol Hedayati v projektu Živo delo v galeriji DLUM
DESCRIPTION:Živo delo v galeriji DLUM. \nUstvarjanje umetnice Azita Bijol Hedayati v galeriji DLUM. \nV galeriji bo prisotna: \n\npon-pet: 10.00-15.00\nsob: 10.00-13.00\n\nVljudno vabljeni! \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/azita-bijol-hedayati-v-projektu-zivo-delo-v-galeriji-dlum-2022-01-10-00-00-00-2022-01-29-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Galeriji DLUM (Židovska ul 10\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/6d7ead95-08b8-4cb3-8e4d-b07a2b840eb2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220129T000000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220111T090552Z
LAST-MODIFIED:20220113T101419Z
UID:15640-1641772800-1643414400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Živo delo v Razstavišču Vetrinjski Slađana Matić Trstenjak
DESCRIPTION:Živa ustvarjalnost v razstavišču Vetrinjski. \nSlađana Matič Trstenjak v projektu Živo delo v razstavišču Vetrinjski\, Vetrinjska ul. 30\, Maribor. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivo-delo-v-razstaviscu-vetrinjski-sla-ana-mati-trstenjak-2022-01-10-00-00-00-2022-01-29-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Razstavišče Vetrinjski (Vetrinjska ul. 30\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/2336953a-bc9d-46af-a179-1544cb5f6e91.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220128T000000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220111T090550Z
LAST-MODIFIED:20220113T101401Z
UID:15636-1641772800-1643328000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Nika Lopert: Sanje
DESCRIPTION:Razstava ilustracij knjige Lermontova z istoimenskim naslovom Sanje. \nMariborska ilustratorka Nika Lopert se nam predstavlja z razstavo ilustracij prevodov Lermontovih del\, združenih v monografiji Sanje: Izbrano delo Lermontova. Monografija je izšla leta 2015 v knjižni zbirki Zora v sodelovanju z Ruskim centrom Maribor. \nIzbrana likovna tehnika se pomenljivo spogledujejo s pesmimi in nastalimi prevodi. Pri snovanju razstavljenih del je umetnica uporabila kombinirano tehniko akvarela in kemičnega svinčnika. Akvarel\, kot starejša tehnika\, ponazarja poetični izraz Lermontovega dela\, kemični svinčnika pa\, kot najpogosteje uporabljeni pisalo-risalo današnjega časa\, nastale sodobne prevode. S tem je premostila časovno razliko med nastankom pesmi in prevodov. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/nika-lopert-sanje-2022-01-10-00-00-00-2022-01-28-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Razstavišče Vetrinjski\, Vetrinjski dvor (Vetrinjska ulica 30\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/10-on-the-death-of-the-poet-b-1-b-jpg.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220119T000000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220111T090559Z
LAST-MODIFIED:20220113T101345Z
UID:15643-1641772800-1642550400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Živa ustvarjalnost v galeriji DLUM-Irena Gajser
DESCRIPTION:Živo delo v galeriji DLUM. \nŽivo delo v galeriji z umetnico Ireno Gajser. \nV galeriji bo prisotna: \n\nponedeljek-petek: 10.00-15.00\nsobota: 10.00-13.00\n\nVljudno vabljeni! \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ziva-ustvarjalnost-v-galeriji-dlum-irena-gajser-2022-01-10-00-00-00-2022-01-19-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Galerija DLUM (Židovska ul 10\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/fbb434f8-b027-4fd8-b805-15c0d8741e9f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20220108T170000
DTEND;TZID=UTC:20220108T170000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211123T120246Z
LAST-MODIFIED:20211129T091341Z
UID:10759-1641661200-1641661200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kekec
DESCRIPTION:Avtorski projekt Edwarda Cluga in skupine Katalena\n\n\nPredstava traja 50 minut in nima odmora.   Premiera: 7. september 2018\, Velika dvorana\n\nOtroški balet po motivih pripovedk Josipa Vandota \nGlasbeni koncept: Boštjan Narat\nGlasba: Katalena\nNastopajo: Solisti in baletni ansambel SNG Maribor \nSto let po izidu povesti Kekec na hudi poti Josipa Vandota ta edinstveni junak slovenske literature s svojim pogumom in bistrimi domislicami še vedno navdušuje nove generacije bralcev in gledalcev. Koreograf baletne pravljice\, Edward Clug\, je v sodelovanju s priznano slovensko skupino Katalena ter z njenim vodjem in avtorjem glasbenega koncepta\, Boštjanom Naratom\, priljubljeno Vandotovo povest uporabil kot portal\, skozi katerega bodo najmlajši gledalci na\npragu letošnje jeseni prvič stopili v čarobni svet plesnega gledališča. Baletna pravljica Kekec ni namenjena zgolj najmlajšim\, ampak vsem mladim po srcu. \n\nZasedba\nKekec – Ionut Dinita\, Filip Jurič\nTeta Pehta – Klavdija Stanišič\, Olesja Hartmann Marin\, Branka Popovici\nMojca – Catarina de Meneses\, Mirjana Šrot\, Vanja Vitman\nRožle – Alexandru Pilca\, Jan Trninič\nVolk\, Pehtin pes – Yuya Omaki\, Filip Jurič\nTuristki – Asami Nakashima\, Satomi Netsu\nVaščani (Kravice) – Vanja Vitman\, Branka Popovici\, Hristina Stoyčeva\, Satomi Netsu\, Mirjana Šrot\, Sytze Jan Luske\, Aleks Šišernik\, Mircea Golescu\, Jan Trninič \nKostumograf Leo Kulaš\, scenograf Marko Japelj\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n  \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n  \nPredstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kekec-2022-01-08-17-00-00/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/KEKEC_16-10dpi_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220108T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220108T113000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211216T134242Z
LAST-MODIFIED:20211228T122514Z
UID:13476-1641636000-1641641400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Sobotna ustvarjalnica / Je zima bela ali pisana?
DESCRIPTION:Je sneg bele barve? Ali pa se v njem skrivajo še druge barve: rumena\, modra ali rdeča?\n\n\n\nOgledali si bomo slike Ludvika Pandurja\, ki so na pravi pogled skoraj povsem bele. Ker pa jih bomo mi pogledali zelo pozorno\, bomo v njih našli nešteto odtenkov drugih barv. Ogledu razstave bo sledila slikarska ustvarjalnica\, na kateri bomo tudi mi ustvarjali »bele« slike odtenkov\, ki se jih ne bo dalo prešteti. cena posamezne ustvarjalnice: 3 € obvezne predhodne prijave: 02 22 94 697\, brigita.strnad@ugm.si Za otroke do 12 leta PCT protokoli niso potrebni. Program bo potekal v skladu in navodili NIJZ. \n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobotna-ustvarjalnica-je-zima-bela-ali-pisana-2022-01-08-10-00-00-2022-01-08-11-30-00/
LOCATION:UGM\n6 Strossmayerjeva ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/81c8a546-ddf1-4963-a70c-6920dbe97013.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220108T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220108T100000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211216T134115Z
LAST-MODIFIED:20211217T082959Z
UID:13446-1641636000-1641636000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bimberli 3+
DESCRIPTION:Rok Predin in Andrej Predin / 50 min\n\nBesedilo Bimberli pripoveduje o prikupnih magičnih bitjih\, ki jih poznamo tudi kot namišljene prijatelje. Ta domišljijska bitja so pogosti spremljevalci otrok v zgodnjem otroštvu\, so njihovi zaupniki ali zarotniki. \nV zgodbi spremljamo deklico\, katere namišljeni prijatelj bunko Bimberli je tako zrasel\, da je za stanovanje prevelik in preglasen. Hišni svet zato sklene\, da ga mora deklica nemudoma odpeljati na Otok spominov … \nBimberli je zgodba o odraščanju. S prispodobo domišljijskega bitja osvetljuje vse\, kar tak lik simbolizira. Bunko je lahko namišljeni prijatelj\, lahko je neka navada\, ki jo moramo počasi opustiti\, predmet\, na katerega se navežemo … Bunko pa v širšem pomenu ni nujno le nekaj\, kar je povezano z otroštvom; lahko nas vse življenje postavlja pred izzive sprememb in slovesa. \nKljub vsemu pa slovo od Bimberlija in njegov odhod na Otok spominov ne pomenita\, da moramo v sebi zatreti vse otroško\, da moramo otroški svet izbrisati iz spomina in da moramo nemudoma odrasti. Nasprotno: lepo in prav je\, da vse to nosimo s seboj\, a na drugačen način. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bimberli-3-2021-01-08-10-00-00/
LOCATION:Lutkovnem gledališču Maribor\nMaribor
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/1N1A9015_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T200000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211223T095444Z
LAST-MODIFIED:20211228T122335Z
UID:14538-1641585600-1641585600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Mačka na vroči pločevinasti strehi
DESCRIPTION:Tennessee Williams\nMačka na vroči pločevinasti strehi\nCat on a Hot Tin Roof\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 2 uri in 40 minut ter ima en odmor.   Premiera: 15. maj 2021\, Stara dvorana\n\nKultna ameriška drama Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi (1955)\, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado\, velja za eno najboljših dram 20. stoletja. Skozi okvir družinske melodrame Williams ponuja brezkompromisno kritiko družinskih in družbenih vrednot. Vroča pa ni samo od poletnega sonca razgreta pločevinasta streha družinske hiše\, pod katero se ob praznovanju rojstnega dne Velikega očka zbere vsa družina. Vroča so razkritja osebnih interesov\, zamolčanih resnic\, v\nalkoholu utopljenih intimnih občutkov\, vroč je boj za dediščino. Veliki očka\, pater familias\, ki so ga lažne novice o zdravju osvobodile smrtnih senc\, se je osvobodil spon lažne morale in enako zahteva tudi od svojega mlajšega sina Bricka\, medtem ko do starejšega sina Gooperja\, njegove žene Mae in Velike mami kaže zgolj še paleto odtenkov odkritega gnusa. Medtem ko se Brick sooča s svojimi demoni\, se njegova žena Maggie\, slovita mačka na vroči pločevinasti strehi\, pridruži borbi za dediščino. \nDramaturg uprizoritve Vili Ravnjak pravi\, da je Tennessee Williams mojster dramske forme\, pisec briljantnih dialogov\, predvsem pa izjemno pronicljiv upodabljalec kompliciranih človeških usod in čustveno nabitih življenjskih situacij. Izjemno sugestivno in suvereno upodablja svet primarnih človeških strasti\, globoko zaraščenih v telesa dramskih oseb. Drama prikazuje egoizem primarnih preživitvenih instinktov (materialni pohlep\, čustveno posedovalnost\, telesno spolno slo …). Ti nagoni so\nbrezobzirni in surovi. Ker pa se udejanjajo v okviru navidezno urejenega in kultiviranega sveta\, se izražajo na prikrit način. Williams kopreno zunanje uglajenosti postopoma odstranjuje\, pod njo pa razkriva bestialno nagonsko moč. Williamsova drama govori o neiskrenosti\, o zlagani vljudnosti\, navidezni prijaznosti kot osnovi za toksičnost nekega družinskega okolja. Skupinski portret toksičnega družinskega okolja\, ki ga je naslikal z Mačko na vroči pločevinasti strehi\, je resnično osupljiv. \nTomaž Onič\, profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko)\, je v prispevku za gledališki list med drugim zapisal: “Poglobljena obravnava osrednje teme\, tj. koncepta zlaganosti\, bistveno presega preprosto presojo\, da je nekaj prav ali narobe. Williams namreč pokaže\, da je ta slabost vsrkana v vse medsebojne odnose in da jo – kar je še posebej šokantno – ljudje obsojamo zgolj selektivno: Gooperjevo in Maejino pretvarjanje vsaj na prvo žogo obsojamo in\nnjune spletke dojemamo kot zahrbtne in nepravične\, medtem ko smo Brickovo neiskrenost v zakonu ter zamolčan\, predvsem pa nerazrešen odnos do Skipperja pripravljeni pripisati Brickovemu bremenu in občutku krivde\, pri tem pa ga opravičujemo z njegovo vlogo klasičnega aristotelovskega tragičnega junaka. Medtem pa nas Maggiejina laž\, da je noseča\, skorajda ne zmoti\, ampak smo jo pripravljeni sprejeti kot uspešno taktično zmago\, ki obrne potencialno delitev premoženja v ‘pravo smer’.” \nJan Krmelj\, eden od vidnejših predstavnikov najmlajše generacije režiserjev\, je Williamsovo besedilo bral kot portret egoizma in utesnjenosti\, s katerima se soočajo vsi člani družine Pollitt. “V družinskih članih dejstvo\, da bo oče umrl\, prebudi preživitveni mehanizem\, boj za dediščino; družina je res v nekakšni areni\, kjer je boj za preživetje egoističen boj\, tukaj želi vsak imeti vse\, vsak je sam proti ostalim.” \n\nZasedba\nMargaret – Liza Marijina \nBrick  – Petja Labović\nVelika mami – Nataša Matjašec Rošker\nVeliki očka  – Vladimir Vlaškalić\nMae  – Mateja Pucko\nGooper – Blaž Dolenc\nDoktorica Baugh  – Minca Lorenci\nČastiti gospod Tooker  – Kristijan Ostanek \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenograf Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, lektorica Mojca Marič\, skladatelj Gašper Torkar\, oblikovalec svetlobe Jan Krmelj \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/macka-na-vroci-plocevinasti-strehi-2022-01-07-20-00-00/2022-01-07/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Macka_na_vroci_plocevinasti_strehi-webbanner_h-4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T100000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20221201T113756Z
LAST-MODIFIED:20221201T134757Z
UID:29255-1641549600-1641549600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bimberli 3+
DESCRIPTION:Bimberli 3+\n\nRok Predin in Andrej Predin / 50 min\n\n\nBesedilo Bimberli pripoveduje o prikupnih magičnih bitjih\, ki jih poznamo tudi kot namišljene prijatelje. Ta domišljijska bitja so pogosti spremljevalci otrok v zgodnjem otroštvu\, so njihovi zaupniki ali zarotniki. \nV zgodbi spremljamo deklico\, katere namišljeni prijatelj bunko Bimberli je tako zrasel\, da je za stanovanje prevelik in preglasen. Hišni svet zato sklene\, da ga mora deklica nemudoma odpeljati na Otok spominov … \nBimberli je zgodba o odraščanju. S prispodobo domišljijskega bitja osvetljuje vse\, kar tak lik simbolizira. Bunko je lahko namišljeni prijatelj\, lahko je neka navada\, ki jo moramo počasi opustiti\, predmet\, na katerega se navežemo … Bunko pa v širšem pomenu ni nujno le nekaj\, kar je povezano z otroštvom; lahko nas vse življenje postavlja pred izzive sprememb in slovesa. \nKljub vsemu pa slovo od Bimberlija in njegov odhod na Otok spominov ne pomenita\, da moramo v sebi zatreti vse otroško\, da moramo otroški svet izbrisati iz spomina in da moramo nemudoma odrasti. Nasprotno: lepo in prav je\, da vse to nosimo s seboj\, a na drugačen način. \n\n \n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bimberli-3-2022-01-07-10-00-00/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/12/1N1A9015_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220131T000000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220103T195254Z
LAST-MODIFIED:20220107T105557Z
UID:15067-1641513600-1643587200@kultura.maribor.si
SUMMARY:AVGUŠTIN STEGENŠEK (1875–1920): ob stoletnici smrti
DESCRIPTION:Foto 1: Znamenje v Bočni pri Gornjem Gradu\n\n\n\n\n31. December 2021\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava je nastala kot seminarsko delo na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UM – razstavljeni so umetnostno zgodovinski spomeniki\, ki jih je fotografiral Avguštin Stegenšek. Originalno gradivo hranita INDOK center Ministrstva za kulturo RS in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstavljena Stegenškova dela in študije hrani UKM. \nNa ogled decembra 2021 in januarja 2022. \n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/avgustin-stegensek-1875-1920-ob-stoletnici-smrti/
LOCATION:Univerzitetna knjižnica Maribor\n10 Gospejna ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/stegensk-7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220105T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220128T150000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20220104T113009Z
LAST-MODIFIED:20220104T123755Z
UID:15162-1641376800-1643382000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava Urške Stropnik Šonc
DESCRIPTION:Od 5. do 28. januarja 2022\, od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure\, v Vetrinjskem dvoru (v zgornji razstaviščni preddvorani). \nPrisrčno vabljeni na ogled razstave ilustracij Urške Stropnik Šonc\, ki bo za radovedne oči obiskovalcev čakala v Vetrinjskem dvoru (v zgornji razstaviščni preddvorani) od 5.\, pa vse do 28. januarja 2022\, od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. \nZagotovo ni bolj pravljičnega načina\, da nas januar zares povabi v bolj optimistično leto\, leto sprememb. \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-urske-stropnik-sonc-2022-01-05-10-00-00-2022-01-28-15-00-00/
LOCATION:Maribor center / Vetrinjski dvor\n30 Vetrinjska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/1641299256.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20220102T170000
DTEND;TZID=UTC:20220102T170000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211123T120228Z
LAST-MODIFIED:20211129T093944Z
UID:10754-1641142800-1641142800@kultura.maribor.si
SUMMARY:La traviata
DESCRIPTION:Giuseppe Verdi\nLa traviata \nRežija: Hugo de Ana\n\n\nPredstava traja 2 uri in 50 minut ter ima dva odmora.   Premiera: 28. november 2008\, Velika dvorana\n\nOpera v treh dejanjih na libreto Francesca Marie Piaveja po drami Dama s kamelijami Alexandra Dumasa \nČeprav je bil Giuseppe Verdi (1813–1901) v hudi časovni stiski\, ko je skladal Traviato\, mu je uspelo ustvariti eno svojih najtrajnejših del. Verdi in Piave sta v Dumasovi drami Dama s kamelijami zagledala brezčasno tematiko\, privlačno tudi za operno uglasbitev. Ljubezenska zgodba\, ki se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik\, je našla v značilnem Verdijevem glasbenem jeziku popolnega sopotnika za prihodnost. Glasba\,\nv kateri odmeva lahkotni utrip salonov in plesnih dvoran in ki prepričljivo upodablja človekove notranje stiske\, je v drami o nesrečni mladi pariški kurtizani prežela tako njeno intimno zgodbo kot milje\, v katerem se ta odvija. Zato ne preseneča\, da je Traviata hvaležno odprta za mnogovrstne režijske interpretacije\, ki se globoko dotaknejo tudi sodobnega človeka. \nRežijsko postavitev je tokrat podpisal sloviti režiser argentinskega rodu\, Hugo de Ana. Režiser\, ki se je uveljavil na najpomembnejših svetovnih opernih odrih (bil je gost rimske Opere\, gledališča San Carlo iz Neaplja\, Nemške opere Berlin\, Kraljeve opere Covent Garden iz Londona\, Opere iz Lilla\, Kraljevega gledališča iz Madrida\, opere iz Washingtona\, milanske Scale idr.)\, je svoje delo okronal z rednim sodelovanjem na enem najuglednejših svetovnih opernih festivalov\, festivalu v veronski\nAreni\, za katerega je med drugim režiral operi Tosca (leta 2006) in Seviljski brivec (2007). \nMladi plemič Alfredo se zaljubi v pariško kurtizano Violetto. Par se odloči za življenje v dvoje\, mimo pariških salonov in predsodkov. Vendar je beg od sveta le navidezen in kratkega diha. V njunem idiličnem skrivališču v predmestju Pariza Violetto obišče Alfredov oče ter jo prosi\, naj zapusti njegovega sina – s tem bi ga odrešila sramote in mu omogočila\, da bi si povrnil ugled. Violetta spozna\, da ne more ubežati nesrečni usodi ženske\, ki živi v senci pariške visoke družbe\, in zato se\nodloči\, da bo zapustila Alfreda. Vendar vrže odločitev\, s katero naj bi popravila njegov položaj\, usodno senco na njeno mlado življenje … \n\nZasedba\nDirigent: Gianluca Martinenghi \nVioletta Valéry – Lana Kos\nAlfredo Germont – Martin Sušnik\nGiorgio Germont – Luka Brajnik\n Flora Bervoix – Irena Petkova \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/la-traviata-2022-01-02-17-00-00/2022-01-02/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/1_La_Traviata_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20220102T170000
DTEND;TZID=UTC:20220102T170000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211111T124901Z
LAST-MODIFIED:20211214T080600Z
UID:11720-1641142800-1641142800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Ferdo\, veliki ptič 3+
DESCRIPTION:Andreja Peklar / 40 min\n\nPredstava Ferdo\, veliki ptič je nastala po istoimenski slikanici brez besed Andreje Peklar\, za katero je dobila številne slovenske in mednarodne nagrade\, med drugim nagrado Kristine Brenkove\, priznanje Hinka Smrekarja\, slikanica pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY. \nAvtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe\, s čimer mladim bralcem omogoča\, da jo berejo vsak na svoj način. Brez napisanih besed lahko znotraj izjemnih ilustracij vsakdo najde svoje poudarke in simbole. \nZgodba pripoveduje o Ferdu\, ptiču\, ki je prevelik za okolje\, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja\, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike\, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu\, ki potrebuje njegovo drugačnost\, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo\, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled\nsreča drobno ptičico\, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … \nFerdo\, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti\, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti\, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. \nRežiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov\, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami\, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda … \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ferdo-veliki-ptic-3-2021-12-30-17-00-00-2022-01-02/
LOCATION:Mala dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/LAH7321_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211231T180000
DTEND;TZID=UTC:20220101T203000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211124T220028Z
LAST-MODIFIED:20211214T080320Z
UID:10961-1640973600-1641069000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Večno mladi
DESCRIPTION:Rock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n\n\n\n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele. \nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo. \nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\nNagrade\n\n Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Žlahtna komedija po izboru občinstva na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Mateja Pucko – Žlahtna komedijantka na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Sandy Lopičič – Žlahtni režiser  na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Posebno priznanje celotni zasedbi – 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\, Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n Mateja Pucko – igralska nagrada\, 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\,  Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00-2021-12-30-00-00-00-2021-12-31/
LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/5_S3D9934_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211230T200000
DTEND;TZID=UTC:20211230T210000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211124T220028Z
LAST-MODIFIED:20211125T094338Z
UID:10919-1640894400-1640898000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Večno mladi
DESCRIPTION:Rock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n\n\n\n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele. \nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo. \nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\nNagrade\n\n Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Žlahtna komedija po izboru občinstva na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Mateja Pucko – Žlahtna komedijantka na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Sandy Lopičič – Žlahtni režiser  na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Posebno priznanje celotni zasedbi – 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\, Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n Mateja Pucko – igralska nagrada\, 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\,  Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00-2021-12-30-00-00-00/2021-12-30/
LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/5_S3D9934_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211230T200000
DTEND;TZID=UTC:20211230T200000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211123T122752Z
LAST-MODIFIED:20211129T091125Z
UID:10785-1640894400-1640894400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Večno mladi
DESCRIPTION:Erik Gedeon \nVečno mladi \nEwig jung \nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek  – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00/2021-12-30/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/20_S3D9346_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211230T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20211230T190000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211224T090906Z
LAST-MODIFIED:20211228T122209Z
UID:14590-1640890800-1640890800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Posvečeno Aleksandri Zec: Srbenka
DESCRIPTION:8. decembra pred 30 leti je bila v Zagrebu brutalno umorjena srbska družina Zec\, tudi 12-letna hči Aleksandra. Storilci\, ki so bili kmalu najdeni in so dejanje priznali\, zanj niso nikoli odgovarjali. 25 let kasneje se režiser Oliver Frljić v Hrvaškem narodnem gledališču na Rijeki loti predstave o tem dogodku\, kar izzove burne odzive javnosti in znova obudi potlačene travme. Gledališki proces se spremeni v kolektivno psihoterapijo\, pred največjo dilemo pa je postavljena prestrašena 12-letna igralka Nina\, ki jo režiser prosi\, da pred občinstvom prizna svoje srbsko poreklo … Se zgodovina ponavlja? \nNapovednik: https://www.youtube.com/watch?v=6aFYa4rwgSQ \nPet let po nastanku predstave in tri leta po nastanku filma Srbenka na žalost kaže\, da res … Pred dvema tednoma ob 30-letnici dogodka je javnost šokiral hrvaški predsednik Zoran Milanović\, ki je brezsrčno izjavil: “Družina Zec je bila povabljena v vlado\, če bi bil premier\, bi jo prvi povabil. Dobila je odškodnino. Kaj je še sploh treba? Zdaj vas moram direktno vprašati – kaj je še sploh treba?” Boris Dežulović mu je odgovoril: “Nič\, predsednik. Prav nič. Kot bi rekel moj prijatelj\, ni vam treba iti v tri pi*** materine\, jaz bom šel.” \nTako kot Milanović se tudi nihče od vladajoče stranke HDZ ni udeležil komemoracije. “Svetnica levo-zelene koalicije Sandra Benčić\, ki je dobila podporo večine volivcev v mestni skupščini\, je prepričana\, da nihče iz HDZ ne pride na komemoracijo za družino Zec\, ker so krivi\, da nihče ni odgovarjal za zločin. Vprašala se je\, kdo je bil takrat glavni državni tožilec in kdo je dovolil\, da primer pade na proceduralni napaki. Njen odgovor je jasen: HDZ.” \nVir: časopis Večer \nNebojša Slijepčević\, režiser: “Danes je problem v tem\, da je to tema\, o kateri se še vedno ne govori dovolj. Kot družba se s takšno diskriminacijo nismo nikoli soočili.” \n \nPodatki o filmu:\nSRBENKA\nNebojša Slijepčević // Hrvaška\, 2018\, 72 min \nrežija in scenarij: Nebojša Slijepčević\nfotografija: Nebojša Slijepčević\, Bojan Mrđenović\nmontaža: Tomislav Stojanović\nzvok: Tihomir Vrbanec\nre-recording mixer: Ivan Zelić\ndodatna kamera: Iva Kraljević\nkolorist: Claudiu Doaga\nizvršna producenta: Rea Rajčić\, Tibor Keser\nproducentka: Vanja Jambrović\nprodukcija: Restart (HR) \nPrireditve se lahko udeležite le\, če izpolnjujete pogoj PCT (preboleli\, cepljeni\, testirani). Prosimo vas\, da se med obiskom držite vseh priporočil NIJZ: nošenja maske\, razkuževanja ali umivanja rok in držanja najmanj 1\,5 metra medsebojne razdalje. Hvala za razumevanje. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/posveceno-aleksandri-zec-srbenka-2021-12-30-19-00-00/
LOCATION:GT 22\n22 Glavni trg Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/srbenka.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211230T170000
DTEND;TZID=UTC:20211230T170000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211125T100050Z
LAST-MODIFIED:20211129T092548Z
UID:10979-1640883600-1640883600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Strahovito 5+
DESCRIPTION:Ana Duša in Tin Grabnar \n\nStrah je velik. Otrokov strah je lahko še toliko večji\, saj ima manj izkušenj in védenja o naravi stvari. In prav za strah pred temo se zdi\, da nas spremlja ves čas\, nikoli ne odide … morda se sčasoma samo spremeni v nelagodje. Tako lahko občutimo stisko fantička iz zgodbe\, ki se mora po temi odpraviti v klet po novo žarnico. Da bi pregnal strah\, se mora z njim soočiti in se skozi temo prebiti do svetlobe\, ki ga bo pomirila. Osnova senčnega\nlutkovnega gledališča sta svetloba in tema\, ki bosta v predstavi zaživeli v sodobni in vznemirljivi podobi. \nSodelujoči \nRežiser Tin Grabnar \nAvotrica likovne podobe Zala Kalan \nDramaturginja Ana Duša \nAvtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar \nIgralci Barbara Jamšek\, Miha Bezeljak\, Uroš Kaurin     \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/strahovito-5-2021-12-30-17-00-00/2021-12-30/
LOCATION:Mala dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/B2_bw.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211228T200000
DTEND;TZID=UTC:20211228T200000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211123T120211Z
LAST-MODIFIED:20211129T093739Z
UID:10748-1640721600-1640721600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače
DESCRIPTION:Nina Kuclar Stiković\nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače \nRežija: Nejc Gazvoda\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 6. marec 2021\, Stara dvorana\n\nSodobna drama o tem\, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino \nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama\, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija\, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika\, ki se sooča z dejstvom\, da ni več sveta\, ki so ga poznali pred epidemijo\, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo\, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine\nsta osrednji temi\, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta\, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi\, s problematiko odtujenosti\, alkoholizma\, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti\, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti\, ter ujetosti z ljudmi\, pred\nkaterimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom\, da karantena ni ustvarila novih problemov\, temveč je le potencirala stare\, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili\, pa je odvisno od njih samih. \n\nZasedba\nMama – Maša Žilavec\nOče – Vojko Belšak\nHcerka – Julija Klavžar\nFant – Gorazd Žilavec\nNajmlajši sin  – Žan Koprivnik\nStarejši sin  – Matevž Biber \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, scenografinja Urša Vidic\, kostumografinja Katarina Šavs\, lektorica Metka Damjan\, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky\, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada\, asistentka kostumografije Ana Janc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupaj-sami-ali-jutri-je-v-sanjah-izgledal-drugace-2021-12-29-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/lowres-4-of-45_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211228T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20211228T200000
DTSTAMP:20260403T193457
CREATED:20211217T101200Z
LAST-MODIFIED:20211217T115100Z
UID:13751-1640710800-1640721600@kultura.maribor.si
SUMMARY:konS @ Inkubator // PiksLBroŠka
DESCRIPTION:KonS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost in Mladinski kulturni center Maribor v torek\, 28. decembra\, ob 17. uri vabita otroke med 9. in 14. letom na brezplačno delavnico izdelave lastne PiksLBroŠke.  \nNaša oblačila povedo dosti o nas\, a nobeno ne pove toliko kot PiksLBroška. Z njo lahko namreč določiš točno kaj bo povedala in ni nujno\, da pove kaj o tebi\, lahko izpiše katero koli besedilo\, ki ga boš sprogramiral v njen čip! \nNa delavnici boš poleg ostalih elementov v vijoličasto ohišje spajkal tudi majhne led lučke\, ki bodo tvorile ekranček večjih “pikslov” in bodo prikazovale tekst ali pa celo preproste animacije! \nDelavnice so namenjene otrokom med 9. in 14. letom in so brezplačne. Za udeležbo ni potrebnega predznanja in dodatnega orodja.  \nŠtevilo udeležencev je omejeno\, zato je potrebna prijava na tej povezavi oz. klikom na spodnji gumb. V primeru\, da bo število prijavljenih preseglo kapacitete\, vas o tem ter o morebitnem novem datumu izvedbe delavnice tudi obvestili. \n\n\n\n\n\nPRIJAVI SE\n\n\n\n\n\nDelavnice za otroke in mlade\, ki jih izvajamo v okviru projekta KONS\, predstavljajo serijo razburljivih in navdihujočih raziskovanj\, učenja in ustvarjanj. Izvajamo jih\, da bi bolje razumeli najsodobnejša dognanja v znanosti in novih tehnologijah\, ki jih preko raziskovalne umetnosti premišljamo za posameznika in družbo. \nUdeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. \nProjekt KONS vzpostavlja mrežo vozlišč in laboratorijev po vsej Sloveniji\, ki se medsebojno dopolnjujejo v ekosistem dejavnosti za kritičen razvoj prihodnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nfoto: Rampalab \n\n\n\n\n\n\n\nProjekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kons-inkubator-pikslbroska-2021-12-28-17-00-00-2021-12-28-20-00-00/
LOCATION:Kulturni inkubator
CATEGORIES:Alternativa,Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/DSC_1534.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR