BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20210101T000000
END:STANDARD
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20210617T000000
DTEND;TZID=UTC:20221231T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211123T111147Z
LAST-MODIFIED:20211219T183024Z
UID:10507-1623888000-1672444800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava: Vino naše vsakdanje
DESCRIPTION:Otvoritev: četrtek\, 17. junija 2021\, ob 18. uri\, viteška dvorana\, vhod z Grajske ulice.\nRazstava s prikazom delovnih šeg in navad sledi koledarskemu letu v vinogradu\, vzporedno pa pripoveduje o vlogi vina v vsakdanjem življenju\, ob velikih življenjskih prelomnicah in ob praznikih. \nVino predstavi kot živilo\, poživilo\, naravno zdravilo\, njegove temne plati in nakazuje razloge za njegovo vseprisotnost v našem kulturnem okolju. Obiskovalcem je na razstavi na voljo interaktivna miza\, ki ponuja vpogled v slavnostne jedilnike različnih zgodovinskih obdobij. Prikazuje odnos do hrane in vina ter spremembe\, ki so se dogajale za bogataško mizo od 15. do 20. stoletja. \nFOTO: Pivski vrč\, bilikum\, 1900\, Šmarje pri Jelšah \nOgled razstave:\n\ntorek-sobota: 10.00-18.00\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-vino-nase-vsakdanje-2021-06-17-00-00-00-2022-12-31-00-00-00/
LOCATION:Pokrajinski muzej\n2 Grajska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/vino-nase-vsakdanje-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20210901T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220831T170000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211216T080732Z
LAST-MODIFIED:20220901T082049Z
UID:13302-1630483200-1661965200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Strategija razvoja kulture v Mestni občini Maribor 2022-2026
DESCRIPTION:Mestna občina Maribor (MOM) je septembra 2021 začela s pripravo novega lokalnega programa kulture – Strategije razvoja kulture v MOM za obdobje 2022–2026 (SRK). Gre za razvojni dokument\, ki bo nasledil pretekli lokalni program kulture\, veljaven med letoma 2015 in 2020. \nLokalni program kulture je dokument\, s katerim lokalna skupnost opredeli in razvojno načrtuje javni interes na področju kulture\, prioritete\, ukrepe ter cilje in kazalce za njihovo doseganje. Njegovo pripravo mestnim občinam narekuje 14. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Za pripravo dokumenta je v MOM pristojen Urad za kulturo in mladino. \nV skladu s potrjenimi izhodišči in metodološko zasnovo je bila na začetku septembra 2021 s sklepom župana imenovana strokovna komisija za pripravo SRK v sestavi dr. Karolina Babič\, Urška P. Černe\, Aleš Novak\, Marko Podjavoršek in Mojca Redjko. Koordinator skupine je mag. Klemen Brvar\, vodja Urada za kulturo in mladino. \nStrokovna komisija je v izhodišče priprave SRK postavila ključne cilje: kulturo celostno osvetliti in jo premisliti iz različnih vidikov\, skupnostno uskladiti pogled na prihodnji razvoj kulture\, upoštevati integrativni pristop v skladu s sodobnim\, trajnostnim načinom bivanja ter pripraviti uresničljiv\, a hkrati ambiciozen razvojni dokument z razvojnimi usmeritvami za daljše časovno obdobje. \nProces nastajanja SRK je razdeljen na več faz\, ki si načeloma sledijo linearno\, a se tudi prepletajo. Analitična in participativna faza sta bili ob koncu januarja 2022 v veliki meri zaokroženi\, strokovna komisija je trenutno v fazi sinteze. Sledila bo sklepna faza – javna obravnava osnutka SRK in njegova redakcija na osnovi ugotovitev ter sprejem in potrditev strategije v Mestnem svetu MOM. \n* \nV analitični in participativni fazi je bila izvedena množica aktivnosti. Opravljen je bil pregled uresničevanja ukrepov Lokalnega programa za kulturo 2015–2020\, ki omogoča sistematičen in poglobljen vpogled v vključevanje ciljev in uresničevanje ukrepov preteklega razvojnega obdobja (dokument je dostopen tukaj). Delovna skupina je segmentirala dvanajst ciljnih skupin\, ki jih je vključevala na različne načine: preko diferenciranih anket\, spletnih vprašalnikov\, individualnih pogovorov\, delovnih srečanj fokusnih skupin\, panelnih srečanj\, področnih predstavitev in razprav. \nPregledani so bili evropski in državni strateški dokumenti na področju kulture ter na stičnih področjih\, obravnavana so bila področja delovanja nevladnih organizacij\, ki delujejo v kulturi\, in samostojnih kulturnih ustvarjalcev\, javnih kulturnih zavodov\, ljubiteljske kulture\, zainteresirane javnosti (nagovorjeni so bili ustvarjalci\, producenti\, premišljevalci kulture)\, splošne javnosti\, organizacij znanja in kulturno-umetnostne vzgoje\, delovanja kulturno-kreativnih industrij\, socialnega vključevanja na področju kulture\, delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter področje večkulturne in mednarodne skupnosti; prečesani so bili kulturno turistični potenciali; k sodelovanju so bili povabljeni mestni svetniki in svetniške skupine. Za izbrana področja ustvarjanja so ekspertize pripravili zunanji področni strokovnjaki. \nDoslej je v procesu priprave strategije na različne načine sodelovalo čez 1.000 posameznikov. \nMestna občina Maribor
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/strategija-razvoja-kulture-v-mestni-obcini-maribor-2022-2026/
LOCATION:Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000
CATEGORIES:Javne objave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/29-folkart-povorka-grajski-trg-2017-arhivnarodnidommaribor.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211028T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220131T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220105T135206Z
LAST-MODIFIED:20220107T104922Z
UID:15342-1635379200-1643587200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kobal & Ilić / Milo za drago
DESCRIPTION:Kobal & Ilić / Milo za drago\n\n \n\n\nTokrat v UGM Šopu predstavljamo kiparko in tetoverko Špelo Kobal in slikarja_ko\, ki ustvarja pod enigmatičnim imenom Ilić. \n\n\n\n\nO njuni povezavi lahko razkrijemo le to\, da sta bila_i oba_e študenta_ki slikarja Ludvika Pandurja\, ki med novembrom in marcem z retrospektivno razstavo nastopa v zgornjih prostorih UGM\, v njunih delih pa je morebiti mogoče prepoznati določen umetnikov pečat. \nPoiščite ga sami! \n\n\n  \nhttp://www.ugm.si/razstave/kobal-ilic-milo-za-drago-4535/\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kobal-ili-milo-za-drago-2021-10-28-00-00-00-2022-01-31-00-00-00/
LOCATION:UGM shop\n6 Strossmayerjeva ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/1035cd14-ef6f-424f-8b69-36b11d7befac-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211127T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220320T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211202T143114Z
LAST-MODIFIED:20211206T104822Z
UID:12255-1637971200-1647734400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Ludvik Pandur: retrospektiva
DESCRIPTION:Velika retrospektivna razstava ponuja pregled čez kontinuirano ustvarjalno prakso slikarja Ludvika Pandurja od začetka 70-ih let do danes. Umetnikov obsežen opus bo tokrat prvič celostno prikazan in ovrednoten v tako velikem obsegu.\n»V mojem slikarstvu je vedno prisotna srhljivost\, deluje v razponu od lepote do groteske\, tista zarisana lepota\, ki draži in provocira.« (Ludvik Pandur) \nSlikarjevo delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino\, med mimetičnostjo in abstrakcijo\, med liričnim in epskim\, med intimnim in mitološkim. Pandur se z izjemno senzibilnostjo odziva na razpoloženjska stanja svoje okolice\, od domačega Maribora do številnih potovanj. Navdih črpa v skrivnostnosti mariborskega parka in izobilju mariborske tržnice\, pokrajinah razbeljene Kastilje in romantične južne Bavarske\, londonskega Soha in newyorškega Manhattna. Je izjemen erudit\, velik poznavalec kanona zahodne umetnosti\, prvenstveno slikarstva\, ob tem pa še mitologije in književnosti\, poezije in glasbe\, filma in fotografije. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ludvik-pandur-retrospektiva-2021-11-27-00-00-00-2022-03-20-00-00-00/
LOCATION:UGM\n6 Strossmayerjeva ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/daa9cb63-4e0f-438d-9a71-fa3a9159888c.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211203T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220106T190000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211217T101053Z
LAST-MODIFIED:20211217T120114Z
UID:13734-1638525600-1641495600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava: PROŽNOST
DESCRIPTION:Galerija Media Nox in MKC Maribor vas v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru vabimo na ogled razstave del študentov\, ki bo v galeriji Media Nox na Židovski ulici 12 v Mariboru na ogled od petka\, 3. decembra 2021 (Ta veseli dan kulture) do četrtka\, 6. januarja 2022.  \n  \nMentorji: \n\nSamuel Grajfoner\nAnka Krašna Kocijan\nArjan Pregl\nOto Rimele\nPetra Varl\nDušan Zidar\n\n  \nKurator razstave je Janez Balažic. \n  \nUdeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAna Zmrzlak: ZI ENRČ V OLEB \nrisba\, kolaž\, prostorska postavitev \nmentorja: Arjan Pregl\, Petra Varl \n(izbirni predmet Risba\, 2.stopnja 2. stopnje likovne pedagogike) \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-proznost-2021-12-03-10-00-00-2022-01-06-19-00-00/
LOCATION:Galerija Media Nox
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/Media_Nox_izbor_Sonja_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211207T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220108T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211208T070143Z
LAST-MODIFIED:20211217T084037Z
UID:12907-1638835200-1641600000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Katarina Zdjelar: Preizpraševanje bližine
DESCRIPTION:V KiBeli je na ogled samostojna razstava umetnice Katarine Zdjelar z naslovom Preizpraševanje bližine.\n\n\n\nKatarina Zdjelar v svojih filmih raziskuje odnos med zvokom in sliko in njuno povezanost s človekovim organizmom\, ki z glasom in pogledom proizvaja nekaj\, kar temu organizmu istočasno pripada in ne pripada – nekaj\, kar se mu vrača iz fizičnega okolja\, prostora družbenosti\, iz prostora zaznamovanega s pravili uravnavanja in strukturami moči. Skozi osebno izkušnjo selitve iz enega kulturnega okolja v drugega umetnica preizprašuje načine\, na katere učenje jezika ali kakršna koli oblika discipliniranja glasu in zvoka (npr. pevske\, jezikovne ali glasbene vaje) umešča telo v dane kulturne in ideološke okvire ter kako se telo na takšno uokvirjanje odziva. \nOdpiralni čas: \n\nPON-PET: 10.00-18.00\nSOB: 10.00-14.00\n\n\n\n\nkibla@kibla.org\n\n\n  \nRazstava\n\n\n  \nhttp://www.kibla.org/si/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2021/katarina-zdjelar-preizprasevanje-blizine/\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/katarina-zdjelar-preizprasevanje-blizine-2021-12-07-00-00-00-2022-01-08-00-00-00/
LOCATION:KID Kibla\n9 Ulica kneza Koclja Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/5592303e-29bc-4419-94f8-6db0ba6966ad.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211210T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220213T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211202T143107Z
LAST-MODIFIED:20211217T083829Z
UID:12247-1639094400-1644710400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava: Tina Konec
DESCRIPTION:Vabljeni na razstavo Tine Konec v UGM Studiu!\n\n\n\nkustosinja: Andreja Borin \nS samostojno razstavo in najnovejšimi deli se v UGM Studiu predstavlja mlada akademska slikarka Tina Konec. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je magistrirala leta 2019\, vendar je njen izraz izmojstren\, kot da bi imela za seboj že dolgo ustvarjalno življenje. Navdih njenim delom je narava\, natančneje drevesa\, še natančneje iglavci. Na papir ali prosojni pavs papir polaga poteze s svinčnikom ali črnim tušem − počasi\, v dolgem meditativnem procesu\, eno ob drugo. \nUmetnica z izjemno preprostimi likovnimi sredstvi ustvarja nadvse kompleksna dela\, ki jih odlikuje tako senzibilnost kot tudi izredna prezenca. Čeprav se navdihuje pri najstarejšem možnem viru – naravi\, so njene risbe povsem sodobne. Narave ne posnema dobesedno\, temveč svoje »krošnje« sproščeno in intuitivno zgošča in razpušča v fino občutenem ritmu. V načinu umeščanja risbe v praznino papirja\, v navidezni preprostosti\, v skrajno zgoščenem izrazu in poetičnosti ponekod začutimo esenco\, ki je značilna za umetnost Vzhoda. Risbe pogled gledalca usmerijo v krošnje in v nebo\, kakor da so odprta vrata v nedoumljivo neskončnost. S pogledom potujemo po gostih temnih pokrajinah in posameznih drobnih poganjkih ter povsod srečujemo mir in popolnost. \nDrevo je eno od osnovnih naravnih oblik\, ki ponazarja most med zemljo\, v kateri je zakoreninjeno\, in krošnjo\, ki sega k svetlobi. V simbolnem jeziku predstavlja povezanost vseh stvari v vesolju\, most med materialno in duhovno naravo bivajočega. Je tudi simbol človeškega bivanja\, razpetega med zemeljskim polom pestre\, a trde realnosti in božanskim polom svobode duha\, navdiha in ustvarjalnosti. Risbe Tine Konec izhajajo iz materialnega pola sveta (umetnica si v prvi fazi risanja pomaga tudi s fotografijo)\, vendar se v procesu ustvarjanja zgodi premik v presežno. Umetnici uspe združiti bistveno iz obeh polov in ustvariti prepoznavno in sugestivno celoto\, ki k tihemu\, meditativnemu popotovanju vabi tudi gledalca. V seriji risb z naslovom Sence umetnica dosega fokusirano in tiho prisotnost. Zanima jo neoprijemljivo\, fluidno in izmuzljivo prehajanje med še obstoječim in že izginulim. Zdi se\, da spremljamo premik enega pola v drugega\, da smo v samem središču točke prehoda\, ki je v resnici lahko odhod ali tudi prihod. Podobna razmerja raziskuje umetnica tudi v videodelu\, ki ga tokrat prvič umešča na svojo razstavo. \nRisbe in video Tine Konec na aktualni razstavi so nastajale v času zaprtja in izolacije zaradi epidemije\, ko je umetnica živela in ustvarjala doma v Oplotnici. Povezana s pohorskim okoljem in domačimi iglavci\, je ustvarila odprte\, sugestivne podobe\, v katerih lahko prepoznavamo številne mikro in makro oblike ali pojave: gube na dlaneh\, vodne tokove\, oblake\, lase\, meglice\, fraktale\, vesolje … Pravzaprav risbe Tine Konec ne govorijo (le) o iglavcih\, temveč odstirajo pogled v tisto težko ubesedljivo naravo sveta\, ki včasih kot zlato zrno poblisne v turbulentni reki sodobne umetnost − v nedoumljivi razpon bivajočega\, ki sega od najglobljih korenin do najvišjih vej\, šumečih v vetru svobode in navdiha. \nTina Konec je rojena leta 1992 v Mariboru. Leta 2015 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri profesorju Zmagu Lenárdiču. Na isti ustanovi je leta 2019 zaključila podiplomski študij slikarstva pod mentorstvom Tuga Šušnika in dr. Nadje Zgonik\, trenutno pa je tam vpisana na doktorski študij humanistike in družboslovja. Za delo Kristalizacija v tehniki tuša na papirju je na 53. mednarodnem slikarskem ex-temporu v Piranu prejela najvišjo nagrado grand prix (2018)\, veliko nagrado pa je prejela tudi na ex-temporu v Grožnjanu (2018 in 2021). Je tudi prejemnica študentske Prešernove nagrade (2019). Živi in ustvarja v Ljubljani in Oplotnici. \nRisbe na razstavi so delno nastale v okviru delovne štipendije\, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo. \nAvtorji video dela Hommage so: Iztok Koren (glasba)\, Rožana Švara (montaža) in Tina Konec (koncept in snemanje) \n\n\nhttp://www.ugm.si/razstave/\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-tina-konec-2021-12-10-00-00-00-2022-02-13-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / UGM Studio\n2 Trg Leona Štuklja Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/97895d1b-9e73-4889-88fd-1c8293d6cc5e.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211211T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220118T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211202T142924Z
LAST-MODIFIED:20211206T104450Z
UID:12191-1639180800-1642464000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava likovnih del: 5 umetnic\, Vizualni laboratorij
DESCRIPTION:Druži se z ustvarjalkami in jih spoznaj. Projekt Vi_Lab je bi ustvarjen z namenom vzpostavitve prostora\, v katerem se umetnik in gledalec srečata ter skupaj raziskujeta\, preizprašujeta in izzivata umetnost v sproščenem in domačem okolju. Glavni cilj projekta je vzpostaviti živo interakcijo med ustvarjalci in ljubitelji umetnosti. Ustvarjalke se predstavljajo z izbranimi likovnimi deli na razstavi\, spoznali pa jih bomo lahko tudi na delavnicah\, kjer bomo skupaj z njimi spoznali različne\n\nčlikovne pristope in ustvarjalne tehnike. Na razstavi likovnih del sodeluje 5 vsestranskih umetnic: ilustratorka in slikarka Anka Kočevar\, ilustratorka in slikarka Joanna Zajec Slapničar\, ilustratorka in slikarka Anja Jerčič Jakob\, ilustratorka in pisateljica Alenka Spacal ter kiparka Katja Oblak. \nUrnik dogodkov in delavnic projekta: \n11. 12. 2021 16.00−19.00 Kiparstvo s Katjo Oblak\n18. 12. 2021 16.00−19.00 Skrivni gozd z Anjo Jerčič Jakob\n28. 12. 2021 16.00−19.00 Ptičje pravljično popoldne z Alenko Spacal \nOrganizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Ravnamo odgovorno do sebe in drugih. \n\n\nDogodek nastaja v sodelovanju Zavoda MARS Maribor in drugih partnerjev ter s finančno podporo Narodnega doma Maribor\, Mestne občine Maribor\, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za javno upravo. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-likovnih-del-5-umetnic-vizualni-laboratorij-2021-11-20-00-00-00-2021-12-28-00-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Delavnice,Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/20.11_Vi_lab_letak2021-1_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211220T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220131T230000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211220T095454Z
LAST-MODIFIED:20211228T121554Z
UID:14221-1639994400-1643670000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Pravljica Abir v parku KC Pekarna
DESCRIPTION:V zimskih dneh vam Hostel Pekarna in založba Pivec podarjata nagrajeno pravljico Abir o prijateljstvu in medsebojni pomoči\, ki si jo lahko ogledate kadarkoli v parku Kulturnega centra Pekarna pred upravno stavbo MKC Maribor. \nAvtor pravljice je Marius Marcinkevičius\, ilustratorka Lina Dūdaitė\, prevedel pa jo je Klemen Pisk. \nO PRAVLJICI\nNekega sončnega dne se dva prijatelja\, Prašiček in krava Adela\, odpravita drsat na zaledenelo jezero. Nenadoma pa pod ledom uzreta par oči. Ugotovita\, da gre za abirja\, nenavadno in vznemirljivo žival\, še okrutnejšo od krokodila. Rastlinojedcem\, kot sta Krava in Prašiček\, gotovo ne more škoditi\, da se spoprijateljijo z nekom\, ki je tako krvoločen. Povrh vsega se abir igra nadvse nenavadne igre\, kot so MIPRT in MARIMU\, za katere dobra prijatelja nista še nikoli slišala. \nA dvoje žalostnih oči\, ki zrejo z druge strani ledene ploskve\, v resnici niso prav nič nevarne. Pravzaprav se zdi\, da potrebujejo pomoč. Kot sled drsalk se namreč od spodaj prikazuje le ena beseda: KISIK\, KISIK\, KISIK … \nPrašiček in Adela spoznata\, kako pomembna sta prijateljstvo in pomoč v stiski. In kako lepa beseda je ALAVH. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/pravljica-abir-v-parku-kc-pekarna-2021-12-20-10-00-00-2022-01-31-23-00-00/
LOCATION:MKC Maribor
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/Razstava_park_KCP_dec_2021_foto_ZCC8Can_Lebe-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211220T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220220T150000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211221T063858Z
LAST-MODIFIED:20211228T121718Z
UID:14325-1639994400-1645369200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Umetnost v izjemnih razmerah
DESCRIPTION:razstava likovnih del članov DLUM\n\n\n\nUMETNOST V IZJEMNIH RAZMERAH Letošnja pregledna razstava DLUM 2021 dejansko poteka v izrednih razmerah\, saj so zaradi pandemije COVID 19\, ki traja že dobri dve leti\, zaradi česar je tudi lanska razstava potekala v enakih “vojnih pogojih”\, odpadle razne prireditve\, vključno z odprtji\, ki bi jih ob 100. obletnici organizirane likovne dejavnosti na področju SV Slovenije in Koroške\, v normalnih okoliščinah\, lahko izvedli. Vseeno pa je visoka obletnica naslednika Groharja\, čigar prvo razstavo je leta 1920 odprl njen pokrovitelj\, sam general Rudolf Maister Vojanov\, obeležena z monografijo\, ki bo ostala kot edini dokument tega jubileja\, kar je dobro\, čeravno je bila deležna številnih kritik\, nekaterih upravičenih\, drugih neupravičenih. Vsakoletne skupinske razstave članic in članov DLUM so bil e zmeraj pomemben\, pravzaprav edini pokazatelj likovne ustvarjalnosti na omenjenem teritoriju\, ki ga pokriva DLUM. Kot dolgoletni strokovni sodelavec DLUM sem v vlogi likovnega kritika in kuratorja… \n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/umetnost-v-izjemnih-razmerah-2021-12-20-10-00-00-2022-02-20-15-00-00/
LOCATION:DLUM\n10 Židovska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/6280ff69-5ce4-463b-837e-0d020aa4ad34.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211231T180000
DTEND;TZID=UTC:20220101T203000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211124T220028Z
LAST-MODIFIED:20211214T080320Z
UID:10961-1640973600-1641069000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Večno mladi
DESCRIPTION:Rock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n\n\n\n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele. \nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo. \nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\nNagrade\n\n Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Žlahtna komedija po izboru občinstva na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Mateja Pucko – Žlahtna komedijantka na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Sandy Lopičič – Žlahtni režiser  na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Posebno priznanje celotni zasedbi – 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\, Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n Mateja Pucko – igralska nagrada\, 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\,  Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00-2021-12-30-00-00-00-2021-12-31/
LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/5_S3D9934_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20220102T170000
DTEND;TZID=UTC:20220102T170000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211111T124901Z
LAST-MODIFIED:20211214T080600Z
UID:11720-1641142800-1641142800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Ferdo\, veliki ptič 3+
DESCRIPTION:Andreja Peklar / 40 min\n\nPredstava Ferdo\, veliki ptič je nastala po istoimenski slikanici brez besed Andreje Peklar\, za katero je dobila številne slovenske in mednarodne nagrade\, med drugim nagrado Kristine Brenkove\, priznanje Hinka Smrekarja\, slikanica pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY. \nAvtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe\, s čimer mladim bralcem omogoča\, da jo berejo vsak na svoj način. Brez napisanih besed lahko znotraj izjemnih ilustracij vsakdo najde svoje poudarke in simbole. \nZgodba pripoveduje o Ferdu\, ptiču\, ki je prevelik za okolje\, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja\, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike\, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu\, ki potrebuje njegovo drugačnost\, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo\, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled\nsreča drobno ptičico\, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … \nFerdo\, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti\, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti\, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. \nRežiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov\, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami\, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda … \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ferdo-veliki-ptic-3-2021-12-30-17-00-00-2022-01-02/
LOCATION:Mala dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/LAH7321_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20220102T170000
DTEND;TZID=UTC:20220102T170000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211123T120228Z
LAST-MODIFIED:20211129T093944Z
UID:10754-1641142800-1641142800@kultura.maribor.si
SUMMARY:La traviata
DESCRIPTION:Giuseppe Verdi\nLa traviata \nRežija: Hugo de Ana\n\n\nPredstava traja 2 uri in 50 minut ter ima dva odmora.   Premiera: 28. november 2008\, Velika dvorana\n\nOpera v treh dejanjih na libreto Francesca Marie Piaveja po drami Dama s kamelijami Alexandra Dumasa \nČeprav je bil Giuseppe Verdi (1813–1901) v hudi časovni stiski\, ko je skladal Traviato\, mu je uspelo ustvariti eno svojih najtrajnejših del. Verdi in Piave sta v Dumasovi drami Dama s kamelijami zagledala brezčasno tematiko\, privlačno tudi za operno uglasbitev. Ljubezenska zgodba\, ki se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik\, je našla v značilnem Verdijevem glasbenem jeziku popolnega sopotnika za prihodnost. Glasba\,\nv kateri odmeva lahkotni utrip salonov in plesnih dvoran in ki prepričljivo upodablja človekove notranje stiske\, je v drami o nesrečni mladi pariški kurtizani prežela tako njeno intimno zgodbo kot milje\, v katerem se ta odvija. Zato ne preseneča\, da je Traviata hvaležno odprta za mnogovrstne režijske interpretacije\, ki se globoko dotaknejo tudi sodobnega človeka. \nRežijsko postavitev je tokrat podpisal sloviti režiser argentinskega rodu\, Hugo de Ana. Režiser\, ki se je uveljavil na najpomembnejših svetovnih opernih odrih (bil je gost rimske Opere\, gledališča San Carlo iz Neaplja\, Nemške opere Berlin\, Kraljeve opere Covent Garden iz Londona\, Opere iz Lilla\, Kraljevega gledališča iz Madrida\, opere iz Washingtona\, milanske Scale idr.)\, je svoje delo okronal z rednim sodelovanjem na enem najuglednejših svetovnih opernih festivalov\, festivalu v veronski\nAreni\, za katerega je med drugim režiral operi Tosca (leta 2006) in Seviljski brivec (2007). \nMladi plemič Alfredo se zaljubi v pariško kurtizano Violetto. Par se odloči za življenje v dvoje\, mimo pariških salonov in predsodkov. Vendar je beg od sveta le navidezen in kratkega diha. V njunem idiličnem skrivališču v predmestju Pariza Violetto obišče Alfredov oče ter jo prosi\, naj zapusti njegovega sina – s tem bi ga odrešila sramote in mu omogočila\, da bi si povrnil ugled. Violetta spozna\, da ne more ubežati nesrečni usodi ženske\, ki živi v senci pariške visoke družbe\, in zato se\nodloči\, da bo zapustila Alfreda. Vendar vrže odločitev\, s katero naj bi popravila njegov položaj\, usodno senco na njeno mlado življenje … \n\nZasedba\nDirigent: Gianluca Martinenghi \nVioletta Valéry – Lana Kos\nAlfredo Germont – Martin Sušnik\nGiorgio Germont – Luka Brajnik\n Flora Bervoix – Irena Petkova \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/la-traviata-2022-01-02-17-00-00/2022-01-02/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/1_La_Traviata_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220105T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220128T150000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220104T113009Z
LAST-MODIFIED:20220104T123755Z
UID:15162-1641376800-1643382000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava Urške Stropnik Šonc
DESCRIPTION:Od 5. do 28. januarja 2022\, od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure\, v Vetrinjskem dvoru (v zgornji razstaviščni preddvorani). \nPrisrčno vabljeni na ogled razstave ilustracij Urške Stropnik Šonc\, ki bo za radovedne oči obiskovalcev čakala v Vetrinjskem dvoru (v zgornji razstaviščni preddvorani) od 5.\, pa vse do 28. januarja 2022\, od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. \nZagotovo ni bolj pravljičnega načina\, da nas januar zares povabi v bolj optimistično leto\, leto sprememb. \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-urske-stropnik-sonc-2022-01-05-10-00-00-2022-01-28-15-00-00/
LOCATION:Maribor center / Vetrinjski dvor\n30 Vetrinjska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/1641299256.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220131T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220103T195254Z
LAST-MODIFIED:20220107T105557Z
UID:15067-1641513600-1643587200@kultura.maribor.si
SUMMARY:AVGUŠTIN STEGENŠEK (1875–1920): ob stoletnici smrti
DESCRIPTION:Foto 1: Znamenje v Bočni pri Gornjem Gradu\n\n\n\n\n31. December 2021\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava je nastala kot seminarsko delo na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UM – razstavljeni so umetnostno zgodovinski spomeniki\, ki jih je fotografiral Avguštin Stegenšek. Originalno gradivo hranita INDOK center Ministrstva za kulturo RS in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstavljena Stegenškova dela in študije hrani UKM. \nNa ogled decembra 2021 in januarja 2022. \n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/avgustin-stegensek-1875-1920-ob-stoletnici-smrti/
LOCATION:Univerzitetna knjižnica Maribor\n10 Gospejna ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/stegensk-7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T100000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20221201T113756Z
LAST-MODIFIED:20221201T134757Z
UID:29255-1641549600-1641549600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bimberli 3+
DESCRIPTION:Bimberli 3+\n\nRok Predin in Andrej Predin / 50 min\n\n\nBesedilo Bimberli pripoveduje o prikupnih magičnih bitjih\, ki jih poznamo tudi kot namišljene prijatelje. Ta domišljijska bitja so pogosti spremljevalci otrok v zgodnjem otroštvu\, so njihovi zaupniki ali zarotniki. \nV zgodbi spremljamo deklico\, katere namišljeni prijatelj bunko Bimberli je tako zrasel\, da je za stanovanje prevelik in preglasen. Hišni svet zato sklene\, da ga mora deklica nemudoma odpeljati na Otok spominov … \nBimberli je zgodba o odraščanju. S prispodobo domišljijskega bitja osvetljuje vse\, kar tak lik simbolizira. Bunko je lahko namišljeni prijatelj\, lahko je neka navada\, ki jo moramo počasi opustiti\, predmet\, na katerega se navežemo … Bunko pa v širšem pomenu ni nujno le nekaj\, kar je povezano z otroštvom; lahko nas vse življenje postavlja pred izzive sprememb in slovesa. \nKljub vsemu pa slovo od Bimberlija in njegov odhod na Otok spominov ne pomenita\, da moramo v sebi zatreti vse otroško\, da moramo otroški svet izbrisati iz spomina in da moramo nemudoma odrasti. Nasprotno: lepo in prav je\, da vse to nosimo s seboj\, a na drugačen način. \n\n \n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bimberli-3-2022-01-07-10-00-00/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/12/1N1A9015_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T200000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211223T095444Z
LAST-MODIFIED:20211228T122335Z
UID:14538-1641585600-1641585600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Mačka na vroči pločevinasti strehi
DESCRIPTION:Tennessee Williams\nMačka na vroči pločevinasti strehi\nCat on a Hot Tin Roof\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 2 uri in 40 minut ter ima en odmor.   Premiera: 15. maj 2021\, Stara dvorana\n\nKultna ameriška drama Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi (1955)\, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado\, velja za eno najboljših dram 20. stoletja. Skozi okvir družinske melodrame Williams ponuja brezkompromisno kritiko družinskih in družbenih vrednot. Vroča pa ni samo od poletnega sonca razgreta pločevinasta streha družinske hiše\, pod katero se ob praznovanju rojstnega dne Velikega očka zbere vsa družina. Vroča so razkritja osebnih interesov\, zamolčanih resnic\, v\nalkoholu utopljenih intimnih občutkov\, vroč je boj za dediščino. Veliki očka\, pater familias\, ki so ga lažne novice o zdravju osvobodile smrtnih senc\, se je osvobodil spon lažne morale in enako zahteva tudi od svojega mlajšega sina Bricka\, medtem ko do starejšega sina Gooperja\, njegove žene Mae in Velike mami kaže zgolj še paleto odtenkov odkritega gnusa. Medtem ko se Brick sooča s svojimi demoni\, se njegova žena Maggie\, slovita mačka na vroči pločevinasti strehi\, pridruži borbi za dediščino. \nDramaturg uprizoritve Vili Ravnjak pravi\, da je Tennessee Williams mojster dramske forme\, pisec briljantnih dialogov\, predvsem pa izjemno pronicljiv upodabljalec kompliciranih človeških usod in čustveno nabitih življenjskih situacij. Izjemno sugestivno in suvereno upodablja svet primarnih človeških strasti\, globoko zaraščenih v telesa dramskih oseb. Drama prikazuje egoizem primarnih preživitvenih instinktov (materialni pohlep\, čustveno posedovalnost\, telesno spolno slo …). Ti nagoni so\nbrezobzirni in surovi. Ker pa se udejanjajo v okviru navidezno urejenega in kultiviranega sveta\, se izražajo na prikrit način. Williams kopreno zunanje uglajenosti postopoma odstranjuje\, pod njo pa razkriva bestialno nagonsko moč. Williamsova drama govori o neiskrenosti\, o zlagani vljudnosti\, navidezni prijaznosti kot osnovi za toksičnost nekega družinskega okolja. Skupinski portret toksičnega družinskega okolja\, ki ga je naslikal z Mačko na vroči pločevinasti strehi\, je resnično osupljiv. \nTomaž Onič\, profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko)\, je v prispevku za gledališki list med drugim zapisal: “Poglobljena obravnava osrednje teme\, tj. koncepta zlaganosti\, bistveno presega preprosto presojo\, da je nekaj prav ali narobe. Williams namreč pokaže\, da je ta slabost vsrkana v vse medsebojne odnose in da jo – kar je še posebej šokantno – ljudje obsojamo zgolj selektivno: Gooperjevo in Maejino pretvarjanje vsaj na prvo žogo obsojamo in\nnjune spletke dojemamo kot zahrbtne in nepravične\, medtem ko smo Brickovo neiskrenost v zakonu ter zamolčan\, predvsem pa nerazrešen odnos do Skipperja pripravljeni pripisati Brickovemu bremenu in občutku krivde\, pri tem pa ga opravičujemo z njegovo vlogo klasičnega aristotelovskega tragičnega junaka. Medtem pa nas Maggiejina laž\, da je noseča\, skorajda ne zmoti\, ampak smo jo pripravljeni sprejeti kot uspešno taktično zmago\, ki obrne potencialno delitev premoženja v ‘pravo smer’.” \nJan Krmelj\, eden od vidnejših predstavnikov najmlajše generacije režiserjev\, je Williamsovo besedilo bral kot portret egoizma in utesnjenosti\, s katerima se soočajo vsi člani družine Pollitt. “V družinskih članih dejstvo\, da bo oče umrl\, prebudi preživitveni mehanizem\, boj za dediščino; družina je res v nekakšni areni\, kjer je boj za preživetje egoističen boj\, tukaj želi vsak imeti vse\, vsak je sam proti ostalim.” \n\nZasedba\nMargaret – Liza Marijina \nBrick  – Petja Labović\nVelika mami – Nataša Matjašec Rošker\nVeliki očka  – Vladimir Vlaškalić\nMae  – Mateja Pucko\nGooper – Blaž Dolenc\nDoktorica Baugh  – Minca Lorenci\nČastiti gospod Tooker  – Kristijan Ostanek \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenograf Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, lektorica Mojca Marič\, skladatelj Gašper Torkar\, oblikovalec svetlobe Jan Krmelj \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/macka-na-vroci-plocevinasti-strehi-2022-01-07-20-00-00/2022-01-07/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Macka_na_vroci_plocevinasti_strehi-webbanner_h-4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220108T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220108T100000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211216T134115Z
LAST-MODIFIED:20211217T082959Z
UID:13446-1641636000-1641636000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bimberli 3+
DESCRIPTION:Rok Predin in Andrej Predin / 50 min\n\nBesedilo Bimberli pripoveduje o prikupnih magičnih bitjih\, ki jih poznamo tudi kot namišljene prijatelje. Ta domišljijska bitja so pogosti spremljevalci otrok v zgodnjem otroštvu\, so njihovi zaupniki ali zarotniki. \nV zgodbi spremljamo deklico\, katere namišljeni prijatelj bunko Bimberli je tako zrasel\, da je za stanovanje prevelik in preglasen. Hišni svet zato sklene\, da ga mora deklica nemudoma odpeljati na Otok spominov … \nBimberli je zgodba o odraščanju. S prispodobo domišljijskega bitja osvetljuje vse\, kar tak lik simbolizira. Bunko je lahko namišljeni prijatelj\, lahko je neka navada\, ki jo moramo počasi opustiti\, predmet\, na katerega se navežemo … Bunko pa v širšem pomenu ni nujno le nekaj\, kar je povezano z otroštvom; lahko nas vse življenje postavlja pred izzive sprememb in slovesa. \nKljub vsemu pa slovo od Bimberlija in njegov odhod na Otok spominov ne pomenita\, da moramo v sebi zatreti vse otroško\, da moramo otroški svet izbrisati iz spomina in da moramo nemudoma odrasti. Nasprotno: lepo in prav je\, da vse to nosimo s seboj\, a na drugačen način. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bimberli-3-2021-01-08-10-00-00/
LOCATION:Lutkovnem gledališču Maribor\nMaribor
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/1N1A9015_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220108T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220108T113000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211216T134242Z
LAST-MODIFIED:20211228T122514Z
UID:13476-1641636000-1641641400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Sobotna ustvarjalnica / Je zima bela ali pisana?
DESCRIPTION:Je sneg bele barve? Ali pa se v njem skrivajo še druge barve: rumena\, modra ali rdeča?\n\n\n\nOgledali si bomo slike Ludvika Pandurja\, ki so na pravi pogled skoraj povsem bele. Ker pa jih bomo mi pogledali zelo pozorno\, bomo v njih našli nešteto odtenkov drugih barv. Ogledu razstave bo sledila slikarska ustvarjalnica\, na kateri bomo tudi mi ustvarjali »bele« slike odtenkov\, ki se jih ne bo dalo prešteti. cena posamezne ustvarjalnice: 3 € obvezne predhodne prijave: 02 22 94 697\, brigita.strnad@ugm.si Za otroke do 12 leta PCT protokoli niso potrebni. Program bo potekal v skladu in navodili NIJZ. \n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobotna-ustvarjalnica-je-zima-bela-ali-pisana-2022-01-08-10-00-00-2022-01-08-11-30-00/
LOCATION:UGM\n6 Strossmayerjeva ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/81c8a546-ddf1-4963-a70c-6920dbe97013.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20220108T170000
DTEND;TZID=UTC:20220108T170000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211123T120246Z
LAST-MODIFIED:20211129T091341Z
UID:10759-1641661200-1641661200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kekec
DESCRIPTION:Avtorski projekt Edwarda Cluga in skupine Katalena\n\n\nPredstava traja 50 minut in nima odmora.   Premiera: 7. september 2018\, Velika dvorana\n\nOtroški balet po motivih pripovedk Josipa Vandota \nGlasbeni koncept: Boštjan Narat\nGlasba: Katalena\nNastopajo: Solisti in baletni ansambel SNG Maribor \nSto let po izidu povesti Kekec na hudi poti Josipa Vandota ta edinstveni junak slovenske literature s svojim pogumom in bistrimi domislicami še vedno navdušuje nove generacije bralcev in gledalcev. Koreograf baletne pravljice\, Edward Clug\, je v sodelovanju s priznano slovensko skupino Katalena ter z njenim vodjem in avtorjem glasbenega koncepta\, Boštjanom Naratom\, priljubljeno Vandotovo povest uporabil kot portal\, skozi katerega bodo najmlajši gledalci na\npragu letošnje jeseni prvič stopili v čarobni svet plesnega gledališča. Baletna pravljica Kekec ni namenjena zgolj najmlajšim\, ampak vsem mladim po srcu. \n\nZasedba\nKekec – Ionut Dinita\, Filip Jurič\nTeta Pehta – Klavdija Stanišič\, Olesja Hartmann Marin\, Branka Popovici\nMojca – Catarina de Meneses\, Mirjana Šrot\, Vanja Vitman\nRožle – Alexandru Pilca\, Jan Trninič\nVolk\, Pehtin pes – Yuya Omaki\, Filip Jurič\nTuristki – Asami Nakashima\, Satomi Netsu\nVaščani (Kravice) – Vanja Vitman\, Branka Popovici\, Hristina Stoyčeva\, Satomi Netsu\, Mirjana Šrot\, Sytze Jan Luske\, Aleks Šišernik\, Mircea Golescu\, Jan Trninič \nKostumograf Leo Kulaš\, scenograf Marko Japelj\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n  \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n  \nPredstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kekec-2022-01-08-17-00-00/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/KEKEC_16-10dpi_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220119T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220111T090559Z
LAST-MODIFIED:20220113T101345Z
UID:15643-1641772800-1642550400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Živa ustvarjalnost v galeriji DLUM-Irena Gajser
DESCRIPTION:Živo delo v galeriji DLUM. \nŽivo delo v galeriji z umetnico Ireno Gajser. \nV galeriji bo prisotna: \n\nponedeljek-petek: 10.00-15.00\nsobota: 10.00-13.00\n\nVljudno vabljeni! \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ziva-ustvarjalnost-v-galeriji-dlum-irena-gajser-2022-01-10-00-00-00-2022-01-19-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Galerija DLUM (Židovska ul 10\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/fbb434f8-b027-4fd8-b805-15c0d8741e9f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220128T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220111T090550Z
LAST-MODIFIED:20220113T101401Z
UID:15636-1641772800-1643328000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Nika Lopert: Sanje
DESCRIPTION:Razstava ilustracij knjige Lermontova z istoimenskim naslovom Sanje. \nMariborska ilustratorka Nika Lopert se nam predstavlja z razstavo ilustracij prevodov Lermontovih del\, združenih v monografiji Sanje: Izbrano delo Lermontova. Monografija je izšla leta 2015 v knjižni zbirki Zora v sodelovanju z Ruskim centrom Maribor. \nIzbrana likovna tehnika se pomenljivo spogledujejo s pesmimi in nastalimi prevodi. Pri snovanju razstavljenih del je umetnica uporabila kombinirano tehniko akvarela in kemičnega svinčnika. Akvarel\, kot starejša tehnika\, ponazarja poetični izraz Lermontovega dela\, kemični svinčnika pa\, kot najpogosteje uporabljeni pisalo-risalo današnjega časa\, nastale sodobne prevode. S tem je premostila časovno razliko med nastankom pesmi in prevodov. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/nika-lopert-sanje-2022-01-10-00-00-00-2022-01-28-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Razstavišče Vetrinjski\, Vetrinjski dvor (Vetrinjska ulica 30\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/10-on-the-death-of-the-poet-b-1-b-jpg.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220129T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220111T090552Z
LAST-MODIFIED:20220113T101419Z
UID:15640-1641772800-1643414400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Živo delo v Razstavišču Vetrinjski Slađana Matić Trstenjak
DESCRIPTION:Živa ustvarjalnost v razstavišču Vetrinjski. \nSlađana Matič Trstenjak v projektu Živo delo v razstavišču Vetrinjski\, Vetrinjska ul. 30\, Maribor. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivo-delo-v-razstaviscu-vetrinjski-sla-ana-mati-trstenjak-2022-01-10-00-00-00-2022-01-29-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Razstavišče Vetrinjski (Vetrinjska ul. 30\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/2336953a-bc9d-46af-a179-1544cb5f6e91.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220110T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220129T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220111T090606Z
LAST-MODIFIED:20220113T101432Z
UID:15646-1641772800-1643414400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Azita Bijol Hedayati v projektu Živo delo v galeriji DLUM
DESCRIPTION:Živo delo v galeriji DLUM. \nUstvarjanje umetnice Azita Bijol Hedayati v galeriji DLUM. \nV galeriji bo prisotna: \n\npon-pet: 10.00-15.00\nsob: 10.00-13.00\n\nVljudno vabljeni! \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/azita-bijol-hedayati-v-projektu-zivo-delo-v-galeriji-dlum-2022-01-10-00-00-00-2022-01-29-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Galeriji DLUM (Židovska ul 10\, Maribor)
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/6d7ead95-08b8-4cb3-8e4d-b07a2b840eb2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220111T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220111T000000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220103T191917Z
LAST-MODIFIED:20220107T105701Z
UID:15023-1641859200-1641859200@kultura.maribor.si
SUMMARY:O prvih slovanskih naseljencih pod Pohorjem. Predavanje
DESCRIPTION:Predavanje\n\nAndrej Magdič: O prvih slovanski naseljencih pod Pohorjem \n\n\n\n\nArheolog dr. Andrej Magdič\, raziskovalec in konservatorski svetovalec na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije\, bo v predavanju predstavil rezultate arheološke in zgodovinopisne raziskave o poselitvi slovenskega Podravja v zgodnjem srednjem veku. Ob tem se bo dotaknil tudi vprašanja politične pripadnosti prvih Slovanov ob naselitvi v naš prostor\, pri čemer poleg arheologije in zgodovinopisja črpa tudi iz ugotovitev historičnega jezikoslovja.\n\nPosebno obvestiloSpoštovane prijateljice in spoštovani prijatelji Mariborske knjižnice\, ker želimo\, da je obisk naših prireditev in dogodkov še naprej varna in prijetna izkušnja\, vas prosimo za sodelovanje in upoštevanje ukrepov: \n\nv prireditvene prostore vstopamo le\, če smo zdravi\,\nuporabljajmo maske in si razkužimo roke\,\nupoštevajmo medosebno varnostno razdaljo 1\,5 m\,\npotrebno je dokazilo o prebolevnosti\, cepljenju ali testiranju na covid-19\, razen za mlade do 12. leta\, ki so na prireditvi skupaj z družinskimi člani.\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/o-prvih-slovanskih-naseljencih-pod-pohorjem-predavanje-2022-01-11-00-00-00/
LOCATION:Sodni stolp na Lentu
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Magdic_900x600.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220111T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220111T193000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20211215T032759Z
LAST-MODIFIED:20211228T122633Z
UID:13205-1641929400-1641929400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bach Consort z Dunaja
DESCRIPTION:5. koncert Komornega cikla 2021/2022\n  \nProgramska knjižica 2021/2022\n\nVidala\nSpored: baročna glasba in ljudska glasba Južne Amerike \n\nV 16. stoletju so se v Južni Ameriki srečale tri kulture in trije povsem različni glasbeni svetovi: impresivna\, a glasbeno skrivnostna kultura staroselcev\, ljudska in moderna baročna glasba španskih osvajalcev ter melodije in ritmi afriških sužnjev. Od Argentine do Mehike so vzcveteli novi plesi: sarabanda\, chacona\, zamacueca\, pasacalle in folia. Ta glasba je kot slepi potnik kolonialnih ladij našla pot v Španijo in od tod v vso Evropo. \nMedtem ko je zagon ognjevitih plesov v Evropi pojenjal\, je ostala ta glasba živa v spominu argentinskega ljudskega izročila in je preživela do danes. Uči nas o domnevno izvornem načinu muziciranja in gradnje glasbil v baročnem času. Vivaldijevo glasbo\, denimo\, lahko razumemo skozi poudarjeno ritmičnost – pri tem gre morda za enega izmed odločilnih vplivov\, ki so jih iz Južne Amerike prinesli kolonialisti. \nTo glasbo na koncertni oder prinaša izjemni ansambel za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja\, ki ga je ustanovil vodja\, dirigent in multiinštrumentalist Rubén Dubrovsky. Zgodba Vidale je tudi njegova osebna zgodba\, ki razgrinja bogastvo tradicij\, ki se prepletajo v zgodovini njegove družine. Dubrovsky izhaja iz Argentine\, kamor so se njegovi predniki preselili iz Evrope v začetku 20. stoletja. Sam se je vrnil v Evropo\, vendar je 100-letni »izlet« v Argentino zadostoval za to\, da je njegova umetniško občutljiva družina posrkala tamkajšnjo kulturo in tradicionalno glasbo ter s tem za vedno spremenila njegovo dojemanje glasbe. \nGlasbenikom se bo pridružil argentinski tenor Francisco Brito\, ki bo s svojimi izkušnjami prispeval k programu\, v katerem bomo znano in manj znano baročno glasbo slišali skozi ušesa Južne Amerike in jo spoznali kot ritmično\, melanholično\, barvito\, presunljivo in neverjetno svežo. \n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bach-consort-z-dunaja-2022-01-11-19-30-00/
LOCATION:Dvorana Union\, Maribor
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/csm_Bach_Consort_Wien_foto_Julia_Wesely_ab38d43c10-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220112T090000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220210T190000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220103T192058Z
LAST-MODIFIED:20220107T105842Z
UID:15063-1641978000-1644519600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava: ŽIVLJENJE IN SMRT STA SI BRATA
DESCRIPTION:Galerija Media Nox v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru med 12. januarjem in 10. februarjem vabi na razstavo del Franceta Miheliča z naslovom Življenje in smrt sta si brata\, ki sta jo v sklopu projekta Mladi kustos pripravila Filip Burnik in Saša Preložnik Šimac. \nTudi v letu 2022 bo se v galeriji Media Nox kot prvi predstavil projekt Mladi kustos\, ki ga MKC Maribor pripravlja v koprodukciji z Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru. Tokrat bomo predstavili razstavo študentov oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru z naslovom \nŽIVLJENJE IN SMRT STA SI BRATA\nMotivi Dafne in mrtvega kurenta v opusu Franceta Miheliča \nMentorji: dr. Gorazd Bence\, Tatjana Štefanič in dr. Polona Vidmar. \nRazstava bo na ogled: 12. 1. 2022 – 10. 2. 2022 \nO RAZSTAVI\nLetošnja razstava študentov tretjega letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru v Galeriji Media Nox ponuja vpogled v izbrana in vsaj v nekaterih primerih ne prav pogosto izpostavljena dela enega izmed najvidnejših slovenskih umetnikov Franceta Miheliča (1907–1998). Razstavljene risbe in grafike se osredotočajo na dve priljubljeni in izpovedno močni Miheličevi temi\, in sicer mrtvega kurenta in Dafne\, ki v sebi prepletata vedno prisotno zavedanje minevanja in neizbežnosti smrti\, a hkrati vzbujata upanje v neminljivo oziroma v novo življenje porajajočo se človeško bit. Tematika\, ki je v sedanjem\, z epidemijo koronavirusa zaznamovanem času\, še kako aktualna. Na razstavi prikazana dela skrbno in v skladu z muzealsko stroko hranimo v Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča na Ptuju\, ki deluje znotraj Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. S svojim obsegom skoraj 6000 umetnikovih risb\, skicirk\, posameznih grafik ali zaokroženih grafičnih ciklov in originalnih grafičnih plošč\, s katerimi so leta 1999 slikarjevi dediči – Alenka Puhar\, Maja Dolanc in France Mihelič ml. – z željo po ohranitvi celovitosti očetove zapuščine iz ateljeja v Ljubljani obogatili obstoječi muzejski fond\, ponuja izjemen vir za proučevanje. Zapuščina\, ki je urejena v javnosti dostopno študijsko zbirko\, razkriva umetnika kot dovršenega grafika in risarja. Hkrati s tem v ptujskem muzeju hranimo še pet od osmih tapiserij\, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja nastale po Miheličevih slikarskih delih iz zgodnjih sedemdesetih let\, in zapuščino dr. Lojzeta Gostiše\, Miheličevega »osebnega kronista«\, ki je več kot štirideset let spremljal umetnika\, beležil in proučeval njegova dela. Gostiševa zapuščina poleg Miheličevih risb\, grafik in korespondence v pismih vsebuje še fotografije\, različne zapise oziroma dokumente\, kartoteke in kataloge del ter literaturo o Miheličevem ustvarjalnem opusu in osebnem življenju. Z Miheličem povezano gradivo\, ki se je z leti nabralo v ptujskem muzeju in je tudi zaradi varovanja občutljivih risarskih zapisov in grafičnih odtisov na papirju v veliki meri digitalizirano\, vseskozi privablja dijake\, študente in druge raziskovalce. Tudi študenta Saša Preložnik Šimac in Filip Burnik sta se v sklopu priprav na razstavo najprej spoznala z umetnikovimi deli preko bogatega in urejenega muzejskega slikovnega in dokumentarnega gradiva\, po izboru teme pa sta pod nadzorom pregledovala originalna dela Franceta Miheliča in pripravila njihov izbor za razstavo. Ob spoznavanju osnovnih veščin kuratorjev razstav in pisanju besedil za spremni katalog sta dobila prve pomembne izkušnje na tem področju. Prav zaradi njune zagnanosti\, radovednosti in iskrivih pripomb ob odkrivanju Miheličevih del je bila moja izkušnja mentorstva\, ki sva ga sicer izvajala skupaj z dr. Gorazdom Bencetom\, v celoti pozitivna. \nTatjana Štefanič \nUdeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-zivljenje-in-smrt-sta-si-brata-2022-01-12-09-00-00-2022-02-10-19-00-00/
LOCATION:Galerija Media Nox
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/naslovnica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220113T150000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220113T160000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220104T070958Z
LAST-MODIFIED:20220107T110004Z
UID:15092-1642086000-1642089600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Harmonika
DESCRIPTION:Kulturni dnevnik\nKomentirani koncert \nHarmonika je glasbilo\, na katero igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. Sestavni deli harmonike so tipkovnica\, meh\, melodijska omarica\, basovska omarica\, registri in jermena. Poznamo tri glavne vrste harmonik: diatonično\, klavirsko in kromatično. \nTo glasbilo je v naših krajih posebej priljubljeno\, saj je sestavni člen ljudske glasbe\, narodnozabavne glasbe\, slišati jo je mogoče skoraj pri vseh sodobnih zvrsteh glasbe\, vedno bolj pa je cenjena tudi v klasični glasbi. Njena izraznost je izjemna in vešč harmonikar lahko z igranjem nanjo nadomesti manjšo glasbeno zasedbo. Vse o tem glasbilu nam bo povedal\, zaigral\, ponazoril in razjasnil ugledni slovenski harmonikar Marko Hatlak. \nZa nakup vstopnic in ogled dogodka velja PCT pogoj. \n\n\n\nvstopnice@nd-mb.si; +386 2 229 40 00\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/harmonika-2022-01-13-15-00-00-2022-01-13-16-00-00/
LOCATION:Maribor center
CATEGORIES:Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/70395630-1faa-4de2-a115-728cde076c9f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220114T100000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20221201T113800Z
LAST-MODIFIED:20221201T134827Z
UID:29257-1642154400-1642154400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zlatolaska in trije medvedi 3+
DESCRIPTION:Po ljudskih motivih / 35 min\n\nZlatolaska je radovedna deklica\, ki z odprtimi očmi občuduje svet\, ki jo obdaja. Sončno jutro zazna v vsej njegovi lepoti in polnosti: opazi oblake\, občuduje metulje in cvetje\, pa tudi poskočni zajček ne uide njenemu pogledu. Steče za njim\, vendar se ji ne pusti ujeti. Zlatolaska ga vneto išče v grmovju\, za drevesi … in naenkrat se znajde globoko v gozdu. Izgubljena tava med drevjem in namesto potke\, ki bi jo vodila domov\, ugleda hišo na jasi. Vstopi\, saj ne ve\, da v njej prebivajo medvedi. V\nhiši je vsega po troje: tri sklede kaše\, trije stoli\, tri postelje … različnih velikosti. Zlatolaska poišče pravšen stolček\, skledo in posteljo zase. Poje kašo iz najmanjše sklede\, nehote polomi najmanjši stol\, nato pa mirno zaspi v najmanjši postelji. Medvedi jo seveda najdejo in … varno pospremijo do doma. \nNa prvi pogled preprosta zgodba otrokom ponudi spoznavanje razmerij in velikosti\, hkrati pa ponudi številna vprašanja o smeli radovednosti in o mejah poseganja v intimni prostor drugih. \n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zlatolaska-in-trije-medvedi-3-2022-01-14-10-00-00/2022-01-14/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/12/1N1A4207_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T150000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220212T190000
DTSTAMP:20260410T111113
CREATED:20220117T065350Z
LAST-MODIFIED:20220117T091448Z
UID:15908-1642172400-1644692400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zoran Poznič: Feniks
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na razstavo Zorana Pozniča z naslovom Feniks\, ki je na ogled v galeriji artKIT. \nOgnjena ptica Feniks je mitološko bitje\, ki personificira večni ritem evolucije. Pojavlja se kot up ali želja po obnavljanju in večnem življenju. Tako tudi robustna\, a še vedno transparentna in prosojna Pozničeva kovinska skulptura\, ki se sestavlja in pravkar vstaja po padcih\, se dviguje\, otresa ostalin preteklosti\, sublimira in neposredno prehaja iz enega v drugo agregatno stanje. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zoran-poznic-feniks-2022-01-14-15-00-00-2022-02-12-19-00-00/
LOCATION:Maribor center / Galerija artKIT (Glavni trg 14\, Maribor)
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/6959a6f0-5bb8-4eea-9f9d-3e9470dd186f.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR