BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-WR-CALNAME:Kultura Maribor X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Paris BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20210328T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20211031T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20220327T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20221030T010000 END:STANDARD TZID:UTC BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0000 TZOFFSETTO:+0000 TZNAME:UTC DTSTART:20210101T000000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20210115T100000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20210115T100000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211221T123840Z LAST-MODIFIED:20211228T120829Z UID:14358-1610704800-1610704800@kultura.maribor.si SUMMARY:Babica zima DESCRIPTION:Posebno obvestilo\nSpoštovane prijateljice in spoštovani prijatelji Mariborske knjižnice\, ker želimo\, da je obisk naših prireditev in dogodkov še naprej varna in prijetna izkušnja\, vas prosimo za sodelovanje in upoštevanje ukrepov:\n\n\nv prireditvene prostore vstopamo le\, če smo zdravi\,\nuporabljajmo maske in si razkužimo roke\,\nupoštevajmo medosebno varnostno razdaljo 1\,5 m\,\npotrebno je dokazilo o prebolevnosti\, cepljenju ali testiranju na covid-19\, razen za mlade do 12. leta\, ki so na prireditvi skupaj z družinskimi člani.\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobotna-pravljicna-ura-2021-01-15-00-00-00/ LOCATION:Vetrinjski dvor CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/sobotna-pravljicnajan22_1_900x600.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211019T190000 DTEND;TZID=UTC:20211019T210000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211106T213336Z LAST-MODIFIED:20211109T125158Z UID:3119-1634670000-1634677200@kultura.maribor.si SUMMARY:OŽULJENI JEZIK Z DVOJCEM KOČAN & JANČIČ TER LITERARNIM GOSTOM VINCZEM BENCEJEM DESCRIPTION:Slam poezija v Vetrinjskem dvoru s pesniško glasbenim nastopom Kočan & Jančič ter literarnim gostom iz Madžarske\nMladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s pesniškim društvom Slam zverine\, Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor pripravlja novo sezono pesniških slam dogodkov Ožuljeni jezik. Otvoritveni dogodek nove serije bo potekal v torek\, 19. oktobra 2021\, ob 19. uri v dvorani Vetrinjskega dvora (Vetrinjska ulica 30\, Maribor).\nNastopili bodo prijavljeni pesniki in pesnice\, ki se bodo pomerili v odrski interpretaciji avtorske poezije\, njihove nastope\, ki bodo potekali v treh krogih\, pa bo ocenjevala žirija občinstva. Dogodek bo moderirala Mojca Frim.\nOžuljeni jezik vsak mesec ob nastopih prijavljenih pesnic in pesnikov gosti tudi izbranega uveljavljenega pesnika ali pesnico\, ki ga občinstvo spozna v kratkem moderiranem pogovoru. Tokratna gostja je domačinka\, pesnica in prevajalka Kristina Kočan\, ki bo svojo poezijo podala v obliki koncertne predstavitve – v sodelovanju z bobnarjem Denisom Jančičem je pripravila pojekt Kočan & Jančič\, sintezo poezije in glasbe na bobnih\, pri čemer Kristina Kočan uporablja glas kot tudi elektroniko. Pred nastopom bo kratek pogovor z avtorico pripravila kritičarka in pesnica Helena Zemljič.\nO LITERARNEM GOSTU\nPosebni literarni gost dogodka bo tudi pesnik in urednik iz Madžarske – Vincze Bence prihaja iz z Mariborom pobratenega Sombotela\, kjer deluje kot urednik in literarni kolumnist kulturnega portala f21.hu. Avtor trenutno gostuje na rezidenci pobratenih mest MKC Črke v Hoistlu Pekarna.\nUdeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.\nDogodek organizirajo MKC Maribor – MKC Črka in pesniško društvo Slam zverine\, v sodelovanju z Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom ter s finančno podporo Mestne občine Maribor\, Javne agencije RS za knjigo in Ministrstva za izobraževanje\, znanost in šport – Urada RS za mladino. URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ozuljeni-jezik-z-dvojcem-kocan-jancic-ter-literarnim-gostom-vinczem-bencejem/ LOCATION:Vetrinjski dvor\n30 Vetrinjska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1633507436199-D7ZX9ZRQIV49DJGVX98F_KocCC8Can26JancCC8CicCC8CFOTOBojanAtanaskovicCC8C..jpgformat1000w.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211027T180000 DTEND;TZID=UTC:20211030T220000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211106T213336Z LAST-MODIFIED:20211110T154430Z UID:3118-1635357600-1635631200@kultura.maribor.si SUMMARY:DEJAN KOBAN: PRE_VEČ DESCRIPTION:MKC Črka in Galerija Media Nox v okviru letošnjega post-festivalskega programa 27. MFRU vabita na performans\, video projekcije ter literarni nastop avtorja Dejana Kobana\, ki ga bo izvedel v sodelovanju s številnimi literati iz vse Slovenije.\nPre_več je živa knjiga kratke poezije\, ki nastaja na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana v obliki tatujev. Trenutno je na njegovi koži sedemindvajset izvirnih v ta namen spisanih pesmi sedemindvajsteih slovenskih pesnic in pesnikov\, ki jih je javnosti v živo predstavil letos junija v galeriji ŠKUC v Ljubljani\, v Mariboru pa bo predstavil pet novih pesmi.\npre_več raziskuje odnos besed\, pesmi\, pomenov na koži človeka\, njihovo raztezanje ali krčenje\, morebiti celo zabrisovanje skozi leta. Avtor v tem projektu svojo kožo spremeni v papir. pre_več problematizira trajnost\, obžalovanje\, odgovornost. Performans se bo načrtovano zaključil ob koncu avtorjevega življenja\, ko bo svojo kožo podaril slovenskemu narodu\, natančneje Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani\, da pesmi ustrojijo in zvežejo v pravo knjigo\, katere naklada bo en izvod.\nNa dogodku se predstavljajo tudi: Urška Preis s prostorsko postavitvijo\, Gaja Naja Rojec z avtorskim videom nastajanja\, oz. tetoviranja pesmi\, Nela Poberžnik z video instalacijo\, Urša Majcen s trojnim videom in umestitvijo lastne poezije v prostor\, ter Nežka Struc z inštalacijo majhnih Kobančkov. Nastopili bodo pesniki in pesnice Helena Zemljič\, Nina Medved\, Tonja Jelen\, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur\, ki so avtorji in avtorice novih petih tatujev na telesu pesnika in performerja Dejana Kobana.\nODPIRALNI ČAS:\nOdprtje 27. oktobra ob 18.00.\nNa ogled 28. in 29. 10. 2021 med 10.00 in 14.00 in med 15.00 in 18.00 ter 30.10. 2021 med 10:00 in 13.00.\nAvtor projekta: Dejan Koban\, pesnik\, peformer\, urednik\, aktivist.\nIzvajalke in izvajalci: Dejan Koban\, Urška Preis\, Gaja Naja\, Nela Poberžnik\, Urša Majcen\, Nežka Struc\, Helena Zemljič\, Nina Medved\, Tonja Jelen\, Nino Flisar in Tibor Hrs Pandur.\nProjekt izvaja MKC Črka v sodelovanju z galerijo Media Nox za festival MFRU.\nProdukcija: MKC Maribor in Dejan Koban\, 2021\nProgram MKC Črke podpirata Mestna občina Maribor in Urad RS za mladino\, dogodek pa spada v sklop literarnih prireditev\, ki jih podpira Javna agencija RS za knjigo.\nUdeležba je možna le ob izpolnjenem pogoju PCT (preboleli\, cepljeni\, testirani). Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19. URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/dejan-koban-pre-vec/ LOCATION:Mestna občina Maribor\nUlica heroja Staneta 1 Maribor CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1634716806917-120B1FFQXNRT59TUC2EZ_Pre-vecCC8CFOToNikaHoCC88lzerPraper2.jpgformat750w.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211029T200000 DTEND;TZID=UTC:20211030T210000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211106T213336Z LAST-MODIFIED:20211109T125051Z UID:3116-1635537600-1635627600@kultura.maribor.si SUMMARY:ROMEO IN JULIJA DESCRIPTION:Ljubezenska tragedija\, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva.\nAvtor: William Shakespeare\nRežija: Aleksandar Popovski\nNajslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593\, kjer je Shakespeare po svoje predelal\, nadgradil in razširil znano zgodbo\, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete\, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba\, v kateri živita\, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz Sarajeva). Družbo\, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini\, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji\, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob\, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje\, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem\, da se je iz globokega blata mogoče rešiti samo tako\, da bomo nekega dne\, ob nekem dogodku\, mogoče ob še eni nepotrebni smrti\, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe\, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”.\nV Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil\, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu\, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea in Julije\, o poljubu v prvem dejanju. Objem\, dotik\, poljub\, spet objem. Kot nek ritem v pesmi\, sedemosminski takt. Ena dva tri\, ena dva tri … in dve družini\, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste\, kaj je razlog\, da Romeo ne dobi pisma\, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne more razdvojiti!”\nZASEDBA\nJulija – Julija Klavžar\nRomeo – Žan Koprivnik\nPestunja – Ksenija Mišič\nPater Lorenzo – Vladimir Vlaškalić\nCapulet – Kristijan Ostanek\nCapuletova – Maša Žilavec\nTybalt – Matevž Biber\nParis – Vojko Belšak\nMonteg – Nejc Ropret\nMontegova – Mojca Simonič\nBenvolio – Petja Labović\nMercutio – Blaž Dolenc\nKnez – Davor Herga\nEva Kraš\nMateja Pucko\nMirjana Šajinović\nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, prevajalec Srečko Fišer\, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković\, scenograf Sven Jonke (NUMEN)\, kostumografinja Jelena Proković\, skladatelj Marjan Nečak\, koreograf Žigan Krajnčan\, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski\, asistent režije Luka Marcen\, lektorica Mojca Marič\, asistentka kostumografije Nina Čehovin\, asistent scenografije Matic Gselman. URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/romeo-in-julija/ LOCATION:SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1633346551341-MGJZ409D6TB1ZNF6MKQ1_sng-romeo-in-julija-web-motiv2-b-jpg.jpgformat1000w.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211201T160000 DTEND;TZID=UTC:20211230T160000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211127T174728Z LAST-MODIFIED:20211129T074712Z UID:11240-1638374400-1640880000@kultura.maribor.si SUMMARY:Vilinsko mesto 2021 DESCRIPTION:Pravljični festival ustvarjalnosti\, doživetij in svetlobe \n\nVabimo vas\, da spremljate spletno stran Vilinsko mesto\, FB stran Vilinsko mesto in Instagram Vilinsko mesto\, da boste prvi izvedeli\, kaj\, kam in kako! \nOglejte si tudi: \n\nKoledar dogodkov Vilinsko mesto I Programska knjižica Vilinsko mesto \nProgram festivala Vilinsko mesto bo prilagojen trenutnim ukrepom in razmeram. \n\n\n\nZa posamezne prireditve je potrebna vstopnina!\n\n\n\nŠe malo in popoldnevi se bodo zavili v temo. Juhu! To namreč pomeni\, da bodo kmalu zažarele lučke Vilinskega mesta 2021. \nVilinsko mesto so čarobni kotički\, ulice\, dvorišča\, izbe in razstavišča v središču Maribora\, kjer se bodo ves december odvijale raznolike kulturne prireditve in ustvarjalne delavnice za vse generacije. Tradicionalni decembrski festival\, ki pod pordelimi noski riše široke nasmehe\, premrle dlani pa segreva z navdušenimi aplavzi\, bo na številnih prizoriščih v mestu gostil izbrane umetnike\, obrtnike in druge ustvarjalce z raznolikimi dogodki in programi za vse otroke – tiste taprave in tiste po duši. Skupaj se bomo igrali\, ustvarjali in družili ter poskrbeli\, da bodo zadnji tedni leta polni radosti in svetlobe. \nJedro dogajanja bo seveda v čarobnem Vilinskem dvoru\, kjer si bodo oder delile glasbene\, lutkovne in gledališke predstave. Tu bodo tudi priljubljene ustvarjalne delavnice\, pa plesne in DJ delavnice\, čitalnica\, igralnica\, pravljice\, razstave\, stara obrt\, predavanja in še in še stvari\, ki bodo razburkale domišljijo ter nakravžljale možgančke. Večerni glasbeni program\, ki bo še posebej bogat ob adventnih vikendih in počitnicah\, pa bo dodobra razgrel tudi grla in noge. Plesali bomo in peli. \nZa iskrice v očeh bodo znova poskrbele svetlobne postavitve Lumina. Ta priljubljena vila je letos našla nov kotiček mesta – v siju njene svetlobe bo zasijal eden od mariborskih parkov. Ne bomo izdali kateri\, saj ga ne boste mogli spregledati. Nova prizorišča letos dobijo tudi ulični artisti\, ki jih v mesto pripelje Ana Mrzla. Skupaj z njimi bomo rajali in razgrajali vse do trenutka\, ko bo treba v slovo pomahati dedku Mrazu. Z njim se bodo poslovili tudi vile in vilinci. \nA dotlej je še daleč. Natančno mijljavžntmilijonovsedemnajsttisočinpet čudovitih in nepozabnih vilinskih trenutkov. \n\nZa nakup vstopnic in ogled dogodkov velja PCT pogoj. \n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vilinsko-mesto-2021-2021-12-01-16-00-00/ LOCATION:Maribor – center\nUpravna enota Maribor\, 2000 Slovenija CATEGORIES:Alternativa,Delavnice,Dogodki,Festivali,Glasba,Gledališče,Razstave ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/vilinsko-mesto-2021.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211201T190000 DTEND;TZID=UTC:20211201T230000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211124T120831Z LAST-MODIFIED:20211125T094950Z UID:10869-1638385200-1638399600@kultura.maribor.si SUMMARY:To noč sem jo videl DESCRIPTION:Drago Jančar\, Janez Pipan \nScenska balada v treh slikah \nRežija: Janez Pipan\n\n\nPredstava traja 4 ure in ima 2 odmora.   Premiera: 24. september 2021\, Stara dvorana\n\nKoprodukcija Drame SNG Maribor\, Burgteatra Dunaj\, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. \nBrezčasna zgodba o času\, ki nekatere spremeni v ljudi\, druge pa v pošasti \nDrago Jančar je velikan slovenske\, evropske in svetovne literature. Brezčasen\, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih\, novelah\, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora\, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost\, v današnji kruti kapitalistični moment\, v neimenovane prostore nesvobode\, včasih bivajo v metafori ali pa\, kot se zgodi le največjim\, sestavijo vse elemente pripovedi\, vse svoje\npisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino\, kot je roman To noč\, ko sem jo videl. \nOdrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal bo kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja)\, srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav\, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev\, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik\, je namreč različne\nnarodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan\, Veronikin ljubimec\, njena dementna mati\, nemški zdravnik\, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni\, ljubosumja\, poguma\, pa tudi krutosti\, izdaje\, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb\, so te polne dogodkov\, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom\, vihra druge svetovne vojne\, Veronikina končna usoda\, pa vsi\npisani\, izjemno izpisani karakterji\, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe. \nJanez Pipan\, ki je pripravil odrsko priredbo in uprizoritev tudi režiral\, je intelektualec neznanskih širin\, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina\, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame\, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana\, kot je To noč sem jo videl\, ni dovolj “le” režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje\, širina\, načitanost\, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega\, kar je človeško\, krhko.\nPipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost\, a se nasloni na dele romana\, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni\, poetični realizem\, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni\, dostojanstveni režijski poetiki\, ki odlično sovpada z zadržanim\, dodelanim\, izpiljenim Jančarjevim slogom. \n\nZasedba\nVeronika Zarnik – Nataša Matjašec Rošker\nLeo Zarnik – Blaž Dolenc\nStevan Radovanović – Milan Marić \nMajor Ilić – Nebojša Ljubišić \nGospa Josipina – Milena Zupančič \nPeter\, njen mož/Filip\, Leov brat – Davor Herga\nHorst Hubmayer\, oficir Wehrmachta – Daniel Jesch \nJoži\, gospodinja – Mateja Pucko\nJeranek\, delavec in partizan – Matevž Biber\nJeranek v poznejših letih – Vladimir Vlaškalić\nPevka (iz Vranja) – Mirjana Šajinović\nAngleški vojak\, stražar – Anže Krajnc\nFani\, kuharica – Irena Varga\nFranc\, strežnik – Ivica Knez\nVito\, pianist – Robert Mraček\nPesnik – Matija Stipanič\nWallner\, esesovec\, poveljnik Gestapa v Kranju – Alfonz Kodrič\nKostja\, komisar – Kristijan Ostanek\nPeter\, partizan in oficir Ozne – Nejc Ropret\nJanko Kralj – Petja Labović\nMedicinska strežnica – Mojca Simonič\nVojak – Dane Radulović\nTrobači – Anže Krajnc (trobenta)\, Matjaž Kaučič (trobenta)\, Žan Pečenik (evfonij)\, Ivica Knez (bobni)\nGostje na Podgorskem – Davor Herga\, Robert Mraček\nVito\, pianist – Vladimir Mlinarić\nGostje na Podgorskem – Matija Stipanič\, Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nKosci – Davor Herga\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nŽanjici – Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič \nScenograf Marko Japelj\, avtorica videa Vesna Krebs\, kostumograf Leo Kulaš\, skladatelj in izvajalec scenske glasbe Milko Lazar\, korepetitor in avtor glasbenih priredb Robert Mraček\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin Sergio Moga\, lektorica Metka Damjan\, prevajalca romana v nemški jezik Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut\, prevajalka romana v srbski jezik Ana Ristović\, prevajalki na vajah za nemški jezik Brabara Lečnik in Tjaša Šket\, prevajalka\npesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik Mojca Medvedšek\, asistent režije Žiga Hren (študent AGRFT)\, asistentka kostumografa Lara Kulaš\, asistent skladatelja Marjan Peternel\, za potrebe uprizoritve sta prevod priredila Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut. \nV uprizoritvi sta uporabljeni pesmi “Ob uri mraka”  in “V požarih plamteče ljubezni” Pavla Golie iz zbirke Pesmi o zlatolaskah (1921) in pesem “Slovenska” Ivana Roba. \nV uprizoritvi so uporabljene skladbe: Bože pravde (izvajalec: Beograjska filharmonija\, živa izvedba\, Youtube)\, Marširala kralja Petra garda (Youtube)\, Hej brigade (Matej Bor\, Karol Pahor\, priredba Stjepan Dlesk\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec)\, Svobodna Slovenija (Pavel Šivic\, France Kosmač\, Mile Klopčič\, priredba Vinko Štrucl\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec); Robert Mraček je za uprizoritev priredil\nnaslednje skladbe: Počiva jezero v tihoti (slovenska ljudska\, izvajalec Mešani pevski zbor SNG Maribor)\, Tutti Mi Chiamano Bionda\, La Mula de Parenzo\, Die Wacht am Rhein\, Je pa davi slanca pala\, Otvori mi belo Lenče\, Da znaeš mori mome. \nV uprizoritvi je uporabljen motiv iz slike Kolona Ive Šubica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/to-noc-sem-jo-videl-2021-12-01-19-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/Header-To-noc-sem-jo-videl_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211202T193000 DTEND;TZID=UTC:20211202T193000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T115821Z LAST-MODIFIED:20211129T074052Z UID:10682-1638473400-1638473400@kultura.maribor.si SUMMARY:Aida DESCRIPTION:Giuseppe Verdi \nAida \nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\nPremiera: 26. november 2021\, Velika dvorana\n\nVelika opera v štirih dejanjih \nLibreto Antonio Ghislanzoni\nPraizvedba opere 24. december 1871\, Kedivska opera v Kairu \nAida je opera v štirih dejanjih in sedmih slikah\, v kateri se je Verdi vsaj podzavestno\, če že ne odkrito zgledoval po formatu francoske velike opere (fr. grand opéra)\, v katero so z namenom poudarjanja spektakularnosti in impozantnosti vključene še razkošne plesne (baletne) točke. Operni libreto naj bi po osnutku egiptologa Françoisa Augusta Marietteja napisal Antonio Ghislanzoni\, čeprav je okrog literarne predloge še nekaj nejasnosti. Predvsem ni natanko dognano\, kdo je resnični avtor\nosnutka\, bodisi omenjeni egiptolog in arheolog Mariette\, ki je libreto predložil Verdijevemu prijatelju Camillu du Loclu\, bodisi Mariettejev brat Eduard\, ki je leta 1866 spremljal svojega brata po Egiptu\, ko je zbiral dokumentarni material za razstavo leta 1867\, in ki trdi\, da je pravi pisec osnutka. Za nameček pa obstaja še četrta možnost avtorstva\, ki ga dokazuje ameriška zgodovinarka in muzikologinja Mary Jane Phillips-Matz\, saj naj bi po nekaterih indicih resnični avtor libreta bil\nTemistocle Solera\, ki se je podpisal pod avtorstvo libretov kar pet Verdijevih oper – Oberto\, Nabucco\, Lombardijci na prvi križarski vojni\, Ivana Orleanska in Atila). \nKakorkoli že\, po francoskem besedilu Camilla du Locla je Antonio Ghislanzoni (1824–1893)\, nekdanji baritonist\, izdajatelj milanskega glasbenega časopisa Gazetta musicale in plodovit prirejevalec opernih libretov\, delo prevedel v italijanščino\, Verdi pa je sodeloval pri njegovi dokončni obliki. Opero je sicer naročil egiptovski podkralj Ismail paša za slovesnosti ob odprtju Sueškega prekopa leta 1870\, a se je premiera zaradi nemško-francoske vojne zavlekla za več kot eno leto. 24. decembra\n1871 je bila Aida le izvedena z ogromnim uspehom in je kmalu postala ena najbolj priljubljenih Verdijevih del in ena najbolj priljubljenih oper svetovnega repertoarja nasploh. Ko je obšla že vse svetovne odre\, je leta 1912 v novi luči zasijala ob vznožju piramid na prostem. \nAida je po pravici eno najpomembnejših Verdijevih del. Skladatelj jo je oblikoval v velikih sestavih\, tj. v prepričljivih glasbenodramaturških konfiguracijah z učinkovitimi stopnjevanji in predvsem s pretanjenim glasbenim kontrastiranjem med čustveno intimnim in družbenim\, herojskim oziroma javnim. Že to\, da je tako časovno kot prostorsko posegel v antično porečje afriškega Nila\, je vneslo v evropski kulturni kontekst več kot zgolj mimobežno zanimivost. Z novimi harmonskimi sozvočji in s\ntematiko\, ki naj bi bila naslonjena na krajevno barvitost obrežij Nila\, je Verdi pričaral eksotiko\, ki je bila za tedanje (in tudi sedanje) občinstvo privlačna od prvega trenutka. Dosledneje kot v svojih prejšnjih glasbenogledaliških delih je Verdi izkoristil možnosti vodilnega motiva\, ki se v operi ponavlja vselej\, ko nastopi neka konkretna oseba oziroma se pojavi neka določena situacija. Na motivu Aide kot naslovne “junakinje”\, Radamèsove srčne izvoljenke\, sicer etiopske sužnje v\negiptovskem ujetništvu\, sloni predigra opere; motiv faraonove hčere Amneris\, ki je prav tako zaljubljena v Radamèsa\, pa je drugi najpomembnejši glasbeni domislek. Večkrat se ponavlja motiv ljubosumja\, vmes pa je posejanih nešteto čudovitih melodičnih invencij\, od Radamèsove romance\, namenjene Aidi v prvem dejanju (Celeste Aida)\, Aidini herojsko-hrepeneči ariji Ritorna vincitor (s konca prvega dejanja)\, prek triumfalnih fanfar iz drugega dejanja pa vse do sklepnega dueta v četrtem dejanju\, ko\nse Aida in Radamès\, objeta v grobnici\, v svojih poslednjih skupnih trenutkih poslavljata od sveta. \n\nZasedba\nDirigent: Francesco Rosa \nAida – Rebeka Lokar\nRadames – Oscar Marin\nAmneris – Irena Petkova\nRamfis – Luka Ortar\nKralj – Alfonz Kodrič\nAmonasro – Jaki Jurgec\nSvečenica – Valentina Čuden\nGlasnik – Bogdan Stopar \nScenograf Alfredo Troisi\, kostumograf Luca Dall`Alpi\, oblikovalec luči Merat Pascal\, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak\, asistent režije Tim Ribič\, koncertna mojstra Saša Olenjuk\, Oksana Pečeny Dolenc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/aida-2021-11-26-19-30-00/2021-12-02/ LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/MG_518_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211204T200000 DTEND;TZID=UTC:20211204T213000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211128T222117Z LAST-MODIFIED:20211129T073232Z UID:11490-1638648000-1638653400@kultura.maribor.si SUMMARY:Kako smo prišli do sem? DESCRIPTION:Gregor Zorc in Matej Recer\, dva izjemna pripovedovalca zgodb\, nas igrivo potisneta v vrtinec različnih časovnih obdobij\, osebnih zgodovin\, zgodb svojih staršev\, znancev in neznancev. \nIntimno pripoved naslonita na grozote druge svetovne vojne\, ki se bijejo z mirno podgorjansko domačnostjo\, strategije preživetja v Jugoslaviji s svetovljanskostjo globalnega kapitalizma\, vaška solidarnost z urbanim nezaupanjem\, življenje s smrtjo. Sodobna barda nas brezkompromisno soočata s kulturnimi razlikami\, drugačnimi časi\, a istimi prostori. S prevračanjem družbenih kontekstov preko individualnih zgodb gradita vpogled v bistvo človeškosti. Avtorja tako bolj kot o sebi govorita o nas. Njuno vprašanje »Kako smo prišli do sem?« hkrati že ponuja odgovor: »Naprej gremo lahko samo skupaj!« \nAvtorja in izvajalca: Gregor Zorc in Matej Recer\nProdukcijska partnerja: Moment in Gledališče Glej \n\n\n\n28. 11. 2021\, 20:00 → 21:30\,\n4. 12. 2021\, 20:00 → 21:30\,\n5. 12. 2021\, 20:00 → 21:00\n\n\n\nVstopnina od 5\,00€ do 7\,00€\n\n\n  \n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kako-smo-prisli-do-sem-2021-12-04-20-00-00-2021-12-04-21-30-00/2021-12-04/ LOCATION:Intimni oder – GT22\n22 Glavni trg Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Alternativa,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/e5c9ec16-d9cc-431f-a912-900d94180310.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211208T180000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20211208T180000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211205T222108Z LAST-MODIFIED:20211206T111901Z UID:12617-1638986400-1638986400@kultura.maribor.si SUMMARY:Maribere: Angel pozabe DESCRIPTION:Deklica\, prvoosebna pripovedovalka\, dneve preživlja z babico predvsem v kuhinji. Počasi se v zgodbe začneta vpletati tudi starša in pa čas\, ki ga je babica preživela v taborišču. Zanimivo opiše navade kmečkega življenja v povojni Avstriji in težave teh ljudi v času vojne. Travme\, ki jih je babica doživela v taborišču\, se prenašajo tudi na naslednje generacije. Kot pravi babica in s tem deli izkušnjo mnogih internirancev\, težko je preživeti taborišče\, a še težje je zaživeti normalno življenje\,\npotem ko si bil priča takšnim grozotam. \nRoman Angel pozabe govori o avtoričini družini\, osredotoča se na življenjsko usodo svojega očeta in babice\, ki sta izkusila nacistične zločine na svoji koži. Tudi po koncu vojne so avstrijski Korošci ostali zapostavljeni in diskriminirani s strani avstrijske države. Ob tem pa so doživljali občutke krivde\, ki v podzavesti gloda vse\, ki so preživeli in tudi tiste\, ki so se rodili po vojni. Avtorica v družinski zgodbi treh generacij osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski in\nskoraj stoletje dolg konflikt med slovenščino in nemščino na avstrijskem Koroškem. \nMaja Haderlap (1961) je rojena v Železni Kapli (Avstrija). Študirala je germanistiko\, filozofijo in gledališke vede\, ter iz slednjih tudi doktorirala. Po tem je bila urednica in sodelavka literarne revije Mladje\, dramaturginja v Mestnem gledališču v Celovcu in pozneje predavateljica na celovški univerzi. Na Univerzi v Celovcu predava gledališko zgodovino in dramaturgijo. Je avtorica štirih pesniških zbirk in pričujočega romana. Za svoja dela je prejela različne nagrade\, med drugim že leta\n1989 tudi nagrado Prešernovega sklada. \nVabljeni! \nPreostale knjige sezone: \n12. 01. 2022  –  C. Ngozi Adichie: Škrlatni hibiskus\n09. 02. 2022  –   M. Radmilovič: Kolesar\n09. 03. 2022  –   Kenguru na plaži: Antologija sodobne avstralske kratke proze\n13. 04. 2022   –  V. Möderndorfer: Predmestje\n11. 05. 2022   –  K. Suarez: Tišine\n08. 06. 2022   –  M. Pušavec in J. Klemenčič: Alma M. Karlin: svetovljanka iz province \n* * * \nUdeležba je možna le ob izpolnjenem pogoju PCT (preboleli\, cepljeni\, testirani). \nDogodki bodo potekali v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19. \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-angel-pozabe-2021-12-08-18-00-00/ LOCATION:Vetrinjski dvor CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/angel-pozabe_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211211T170000 DTEND;TZID=UTC:20211211T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211111T124901Z LAST-MODIFIED:20211129T090149Z UID:6085-1639242000-1639242000@kultura.maribor.si SUMMARY:Ferdo\, veliki ptič 3+ DESCRIPTION:Andreja Peklar / 40 min\n\nPredstava Ferdo\, veliki ptič je nastala po istoimenski slikanici brez besed Andreje Peklar\, za katero je dobila številne slovenske in mednarodne nagrade\, med drugim nagrado Kristine Brenkove\, priznanje Hinka Smrekarja\, slikanica pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY. \nAvtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe\, s čimer mladim bralcem omogoča\, da jo berejo vsak na svoj način. Brez napisanih besed lahko znotraj izjemnih ilustracij vsakdo najde svoje poudarke in simbole. \nZgodba pripoveduje o Ferdu\, ptiču\, ki je prevelik za okolje\, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja\, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike\, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu\, ki potrebuje njegovo drugačnost\, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo\, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled\nsreča drobno ptičico\, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … \nFerdo\, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti\, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti\, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. \nRežiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov\, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami\, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda … \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ferdo-veliki-ptic-3-2021-12-30-17-00-00/2021-12-11/ LOCATION:Mala dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/LAH7321_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211211T200000 DTEND;TZID=UTC:20211211T200000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211129T065632Z LAST-MODIFIED:20211129T072841Z UID:11491-1639252800-1639252800@kultura.maribor.si SUMMARY:Zize naprodaj! DESCRIPTION:Kabaret\, dražba \nCena vstopnice: Vstopnine ni \nLeto je naokoli\, novi ZIZ koledar se še ni ohladil pa mu bo že vroče. \n\nČlanice ansambla ZIZ Kabaret bodo javnosti predstavile ZIZ koledar 2022.\nV kabarejskem vzdušju bo potekala dražba ZIZ koledarjev 2022 z izklicno ceno 10 €\, samo ta večer pa bo na voljo omejeno število posebnih izdaj koledarja. Licitacijo enkratnih\, drugačnih in unikatnih ZIZ koledarjev bodo popestrile provokativne performativne točke.\nPogoj za nakup koledarjev z dodano vrednostjo je plačilo z gotovino\, zato vas vabimo\, da na ekstravagantno dražbo pridete primerno opremljeni.\nTema novega koledarja\, ki je nastal v sodelovanju s skupino Omletnice_ki\, je prekarnost. V tem duhu vam na srce polagajo informacijo\, da koledarje dražbajo zato\, da bodo lahko nadaljevale z opozarjanjem na (ne)pravice žensk. \nZIZ Kabaret se ukvarja s temami\, ki ohranjajo dvojna merila in neenakopravnost žensk\, med drugimi samohranilstvo\, tabuizacija ženske spolnosti in zimzeleni lepotni standardi. Z zavedanjem\, da seksualnost privlači\, performerke za osvetlitev teh problemov na razpolago dajejo svoje telo\, dotaknejo pa se tudi paradoksa samoobjektifikacije in hkratnega boja proti objektifikaciji žensk. \nPridite pogledat kako ženske gledajo na objektifikacijo lastnega telesa. \ndrážbati -am nedov. (ȃ): s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago\, ki se prodaja na dražbi; dražiti\nSSKJ \n\nZa ogled dogodka velja PCT pogoj. \n\n\n\n\n  \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zize-naprodaj-2021-12-11-20-00-00/ LOCATION:Sodni stolp CATEGORIES:Alternativa,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/01_fotka_Rahne_r.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211214T173000 DTEND;TZID=UTC:20211214T173000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T120022Z LAST-MODIFIED:20211129T080308Z UID:10719-1639503000-1639503000@kultura.maribor.si SUMMARY:Koncertni cikel SAMOSPEVANJE O večni ljubezni DESCRIPTION:Večer samospevov J. Brahmsa in R. Wagnerja \nKatarina Kobal – sopran\nNejc Lavrenčič – klavir \nMlad PerArtem\nRebeka Pregelj – sopran\nStefan Pajanović – klavir \nSopranistka Katarina Kobal in pianist Nejc Lavrenčič bosta na koncertu O večni ljubezni predstavila glasbo dveh močno si nasprotujočih glasbenih struj v drugi polovici 19. stoletja. Na eni strani konservativni Johannes Brahms\, ki je zagovarjal absolutno glasbo in s tem tradicionalnost glasbenih oblik\, na drugi strani pa Richard Wagner kot pripadnik Nove nemške šole\, ki je spodbujala nove glasbene forme. V prvi polovici koncerta bomo tako slišali izbor ljubezenskih  samospevov in 5 Pesmi\,\nop. 72 J. Brahmsa\, v drugi pa Wagnerjevih 5 Pesmi na besedila Mathilde Wesendonck\, ki so nastali kot študija za znamenito opero Tristan in Isolda. \nKot Mlad PerArtem se bo z izborom samospevov slovanskih skladateljev predstavila sopranistka Rebeka Pregelj in pianist Stefan Pajanović. \nSopranistka Katarina Kobal je leta 2015 zaključila podiplomski študij opernega petja pri Yvonne Neaf na Visoki šoli za umetnost v Zürichu in dve leti zatem še študij koncertnega petja. Pred tem se je izobraževala pri Barbari Nagode\, Fredericu Gindrauxu\, Scotu Weiru\, Dorothei Bamert-Galli in Mirelli Freni. Leta 2018 je bila finalistka mednarodnega tekmovanja v samospevih Seghizzi (Italija). Nastopa na koncertih v Švici\, Sloveniji in Italiji. Njen repertoar obsega samospeve Tostija\,\nDonizettija\, Rossinija\, Bellinija\, Verdija\, Respighija\, Schumanna\, Brahmsa\, Schuberta\, Straussa\, Wagnerja\, Berga\, Faureja\, Ravela\, Čajkovskega\, Rachmaninova\, Musorgskega. Leta 2013 je z vlogo Venere v krstni izvedebi opere Heinrich Treibhäuser (S. Stadler\, K. Deissler\, P. Destraz in R. Lerch) debitirala na poletnem festivalu v Zürichu. V sezoni 2014/2015 je nastopila v Kurtagovih Kafkovih fragmentih v Zürichu in v vlogi Fiordiligi (Cosi fan tutte) v Badnu. Sicer pa njen operni repertoar\nobsega še vloge kot so Donna Elvira (Don Giovanni)\, Contessa di Almaviva (Figarova svatba)\, Liù (Turandot)\, Elisabeth (Tannhäuser)\, Agathe (Der Freischütz)\, Tatjana (Jevgenij Onjegin)\, Lisa (Pikova dama). Nastopa tudi v izvedbi sakralne glasbe kot so Faurejev Rekviem\, Rossinijeva Petite messe solennele in Mozartova Missa brevis in C. \nPianist Nejc Lavrenčič je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre\, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov. \nKoncertno deluje v Sloveniji\, Franciji\, Belgiji\, Španiji\, Hrvaški\, Italiji\, Švici\, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA\, Kanado in Azijo. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak\, Marcos Fink\, Mojca Vedernjak\, Theresa Plut\, Barbara Jernejčič Fürst\, David Jagodic\, Katja Konvalinka\, Juliette de Massy\, Cristina Segura\, Artur Rożek\, Arianna Rinaldi\, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan\, Luka Železnik\, Magdalena Sas\, Isabel\nDunlop\, dirigentka Karen Kapferer in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih\, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija. \nDeluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je bil štipendist Ministrstva za kulturo\, ki je njegovo delovanje prepoznalo s: \n“Pianist Nejc Lavrenčič velja za enega najvidnejših slovenskih interpretov v glasbeni zvrsti samospeva in komorne glasbe. […] Tako po obsegu kot kakovosti izkazuje pomemben prispevek k slovenski kulturi […] Kot pianist in specialist bogati slovenski kulturni prostor z vrhunskim glasbenim poustvarjanjem v žanru samospeva in s tem daje pomemben prispevek k razvoju poklica instrumentalista.” \nSopranistka Rebeka Pregelj je študentka tretjega letnika petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Svojo glasbeno pot je začela z učenjem flavte na Glasbeni šoli Nova Gorica. Leta 2014 je začela obiskovati tudi pouk solopetja pri Vladimirju Čadežu in Marjetki Lužnik. Redno se udeležuje pevskih tekmovanj in dosega opazne rezultate; med njimi so zlata plaketa na državnem tekmovanju TEMSIG\, I. nagrada na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski v\nOsijeku\, III. nagrada na mednarodnem tekmovanju Concorso giovani musicisti città di Treviso. Decembra 2018 je nastopila na premierni izvedbi mladinske opere Damjana Močnika Všeč si mi v vlogi Učiteljice v Cankarjevem domu\, januarja 2019 pa je sodelovala pri projektu Akademije za glasbo Miniopere II.\, s katerim so gostovali v Budimpešti in Brnu\, kjer je nastopila v vlogi Norca v minioperi Uspavanka v sobi brez oken skladateljice Federice Lo Pinto. \nSvoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih in seminarjih pri priznanih profesorjih kot so Barbara Jernejčič Fürst\, Tatjana Vasle\, Pia Brodnik\, Lia Serafini\, Alessando Svab\, Martha Guth\, Erica Switzer in Hans Adolfsen. \nV pretekli koncertni sezoni je pripravila samostojni recital samospevov znotraj cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška. Nastopila je na Festivalu na Ljubljanici\, na mednarodnem festivalu Noči v stari Ljubljani in na festivalu Cortina incanta la mente 2019 v Cortini d’Ampezzo. S Komornim godalnim orkestrom NOVA je na letošnjem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi krstno izvedla skladbo Tilna Slakana Ko sva sama. Kot solistka je nastopila s Komornim godalnim orkestrom NOVA\, z Goriškim pihalnim\norkestrom\, s Pihalnim orkestrom Vogrsko in simfoničnim orkestrom Glasbene šole Nova Gorica. Redno sodeluje tudi z italijanskim ansamblom baročne in renesančne glasbe Super Flumina Babylonis\, s katerim se posvečajo obujanju zanimanja za staro glasbo\, s posebnim poudarkom na oratorijih in vokalno-inštrumentalnih delih Giacoma Carissima. \nPianist Stefan Pajanović je začel igrati klavir pri petih letih. Obiskoval je Glasbeno šolo Ljubljana Moste-Polje v razredu prof. Lilijane Žerajić. Pri devetih letih je kot solist igral z godalnim orkestrom glasbene šole. Na mednarodnem tekmovanju Ars Nova v Trstu trikrat zapored (leta 2006\, 2007 in 2008) dosegel Prve nagrade\, leta 2006 tudi Absolutno Prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Euritmia v Povolettu\, Italija je leta 2009 prejel Drugo nagrado\, leta 2011 pa Prvo nagrado in Drugo\nmesto. Leta 2007 je na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov prejel Srebrno plaketo\, leta 2010 pa Zlato plaketo in Tretjo nagrado. Pogosto je tekmoval tudi v disciplini komorna glasba – klavirski trio in tudi tam dosegal prestižne nagrade na tekmovanjih. Od leta 2011 do 2015 je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Njegov glasbeni razvoj potrjujejo nagrade na tekmovanjih v Povolettu 2014 (Prva nagrada in Drugo mesto)\, na tekmovanju\nMemorial Jurica Murai v Varaždinu 2015 (Druga nagrada)\, TEMSIGU 2013 – Srebrno plaketo\, ter na mednarodnem tekmovanju Akordeon Art plus 2018 (Druga nagrada). \nKot izredno nadarjen komorni glasbenik je Stefan nastopal v duih z mladim kontrabasistom Todorom Markovićem v organizaciji Festivala Ljubljana\, s čelistom Urbanom Marinkom v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Pogosto igra z bratom violinistom na samostojnih recitalih v tujini (Toskana\, Beograd) in že dvakrat na koncertih Glasbene mladine ljubljanske. Po sprejemnih izpitih 2015 študira na Ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Jasminke Stančul. Lansko leto je prvi letnik\npodiplomskega študija študiral v okvirju Erasmus izmenjave v razredu prof. Markusa Bellheima na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Svoje klavirsko znanje je izpopolnjeval na seminarjih in poletnih glasbenih šolah pri priznanih in svetovno uveljavljenih pianistih in pedagogih\, kot so Jasminka Stančul\, Aleksandar Madžar\, Ruben Dalibaltayan\, Aleksandar Serdar\, Konstantin Bogino\, Laura Pietrocini in Claudio Martinez Mehner\, znanje iz interpretacije samospevov pa pri Eriki Switzer\,\nHansu Adolfsenu in Donaldu Sulzenu. \nVSTOPNICE \n10\,00 € – za posamezni koncert\n15\,00 € – za dva koncerta (14. 12. 2021 ob 17.30 in 19.30 h) \nProdajna mesta:  uro pred dogodkom\nRezervacija vstopnic: info@perartem.si \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncertni-cikel-samospevanje-o-vecni-ljubezni-2021-12-14-17-30-00/ LOCATION:Kazinska dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/2021-10-PA_SAMOSPEVANJE-FB-post-SNG-MB-Ovecni-ljubezni-1200x_b.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211218T170000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20211218T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211202T143532Z LAST-MODIFIED:20211217T093639Z UID:12333-1639846800-1639846800@kultura.maribor.si SUMMARY:KOZLOVSKA SODBA DESCRIPTION:Stara navada Slovencev v medsosedskih odnosih je\, da se za vsako najmanjšo reč sprejo in pravico\, predvsem pa zadoščenje\, terjajo na sodišču – kot v primeru kozlovske sodbe\, o kateri so trije sodelavci lutkovnega paragledališča prebrali v časopisnem članku. Vsak od njih je imel svoje mnenje o sodbi kozla\, ki je skoraj snedel slamnik oziroma klobuk\, narejen iz slame. V medsebojnem prepiru in z obdolževanjem so iskali razloge za njegovo krivdo oziroma nedolžnost. Z različnimi metodami so za sodišče iskali dokaze\, ki bi lahko prispevali k obsodbi kozla oziroma zavrnitvi njegove krivde. Šele po temeljitem pregledu vseh nesmislov se zberejo\, dobro premislijo\, se pogovorijo in dogovorijo o rešitvi problema. \nKozlovska sodba je avtorski projekt\, nastal po motivih zgodbe Josipa Jurčiča\, in je prva uradna premiera Zvitorepčevega lutkovnega paragledališča\, ki na področju kulture zaposluje invalide. \n\nPredstava za otroke (5+) je nastala po motivih zgodbe Josipa Jurčiča in se poigrava s staro navado Slovencev v medsosedskih odnosih: da se za vsako najmanjšo reč sprejo.\nVstopnina: 5 € / 0 € za brezposelne in invalide. Število mest je omejeno. \n\nVeč na: moment.si/predstava/kozlovska-sodba/ \n\n  URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kozlovska-sodba-2021-12-18-17-00-00/ LOCATION:GT 22\n22 Glavni trg Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/Gregor_Salobir_Razvoj_Kozlovska_sodba_soci-15.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211218T170000 DTEND;TZID=UTC:20211218T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211125T103317Z LAST-MODIFIED:20211129T093117Z UID:10989-1639846800-1639846800@kultura.maribor.si SUMMARY:Drobtine iz mišje doline 2+ DESCRIPTION:Anja Štefan\n\nDrobne miške so s svojim pogledom na svet še kako velike. Skozi igro (besed) opazujejo svet okoli sebe\, njegove svetle in manj svetle plati. Igrivost in ritmičnost pesmi\, ki najmlajšim nevsiljivo ponujajo vrline\, kot sta iskrenost in lepota\, bo zaživela v lutkovni podobi. \nZa delo Drobtine iz mišje doline je Anja Štefan prejela nagrado večernica\, nagrado Večera za najboljšo otroško in mladinsko literaturo. \nMišja dolina iz zbirke Anje Štefan se je razširila na oder\, miške so prilezle v hiško\, na travnike\, polja in v gozdove. Predstava majhnih mišk za majhne otroke\, z namigi\, kako se znajti v velikem svetu. Z vsemi svetlimi in temnejšimi toni nas spodbuja: “Le pogumno\, le za mano\, kmalu bomo našli hrano\, ne le hrano\, boljši svet\, kjer nam lažje bo živet’.” \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/drobtine-iz-misje-doline-2-2021-12-18-17-00-00/2021-12-18/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/Drobtine-iz-misje-doline-LGM-01_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211218T190000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20211218T203000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211216T221925Z LAST-MODIFIED:20211217T120529Z UID:13544-1639854000-1639859400@kultura.maribor.si SUMMARY:Gledališka predstava: Slava Klavora – spomenik DESCRIPTION:Gledališka predstava: Slava Klavora – spomenik\n\n \n\n\nOsrednja platforma predstave je komunistično gibanje v Mariboru\, kjer gledalkeci pridejo v stik z mariborskimi aktivisti\, kasnejšimi narodnimi heroji. \n\n\n\n\nRevolucija nosi njihova imena. \nDogajanje je postavljeno v nestabilni čas poznih tridesetih let\, ko so Jugoslavijo pretresali mednacionalni spori\, v bližnji soseščini pa je že zavladal nacifašizem\, ki se je leto za letom\, kakor temna senca\, bližal Jugoslaviji. Predstava gledalce popelje v čas odraščanja\, šolanja in političnega delovanja Slave Klavore ter njenih tovarišev. Skupina izobraženih in izurjenih komunistov ter mladih skojevcev je postala pomemben vir navdiha za upor\, kajti z izdelanim programom\, organizacijo in vizijo so komunistke predstavljali alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Z začetkom vojne so komunisti bili edini\, ki so v ilegali nadaljevali svoje aktivnosti. Niso se predali in priznali nacistične okupacije. \nZačel se je boj. Začela se je revolucija. \nCena vstopnic: 10\,00 € (redna); 7\,00 € (dijaki\, študenti\, upokojenci); 0 € (brezposelne osebe s potrdilom).Rezervacija in prevzem vstopnic: Zaradi trenutne situacije je število mest omejeno. Za obisk predstave si predhodno rezervirajte svojo vstopnico. Rezervacijo z navedbo števila vstopnic in datumom uprizoritve pošljite na info@pekarnamm.org. Upoštevan bo vrstni red rezervacij do zapolnitve mest\, zato si svoje vstopnice zagotovite čim prej! Plačate in prevzamete jih lahko na dan predstave med 18.00 in 19.00 v avli Narodnega doma Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/gledaliska-predstava-slava-klavora-spomenik-2021-12-18-19-00-00-2021-12-18-20-30-00/ LOCATION:Mali oder Narodnega doma\nUlica kneza Koclja 9 Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/7c531d64-b35c-4942-bc56-449e2b94bd6a-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211221T190000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20211221T190000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211215T032831Z LAST-MODIFIED:20211217T081812Z UID:13221-1640113200-1640113200@kultura.maribor.si SUMMARY:Tadej Toš: V živo DESCRIPTION:Toš. Terapija.\nTadej Toš je lani kot ‘lock-down’ klovn v našem Awwwditoriju bistveno prispeval k ohranjanju kolikor toliko normalnega mentalnega zdravja v kavč arest prisiljenih Slovencev. \nLetos kavč aresta (zaenkrat) še ni\, a mentalno stanje slovenskega življa zato ni prav noč boljše. Nasprotno! Mirno lahko zapišemo\, da se približujemo kritični točki akutnega fukjenitisa*. \nKar pomeni\, da bolj kot kdaj koli potrebujemo Toš terapijo.  \nZa nakup vstopnic in ogled dogodka velja PCT pogoj. \n vstopnice@nd-mb.si; +386 2 229 40 50\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tadej-tos-v-zivo-2021-12-21-19-00-00-2021-12-21-00-00-00/ LOCATION:Narodni dom Maribor\n10 Ulica kneza Koclja Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/1ed42831-4658-4ae1-83c8-c2b91c29fab3.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211226T103000 DTEND;TZID=UTC:20211226T120000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T122748Z LAST-MODIFIED:20211129T092845Z UID:10784-1640514600-1640520000@kultura.maribor.si SUMMARY:Elvis Škorc\, genialni štor DESCRIPTION:Janja Vidmar\, Maja Borin\nElvis Škorc\, genialni štor \nRežija: Mateja Kokol\n\n\nPredstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora   Premiera: 16. januar 2021\, Mali oder\n\nDuhovita mladinska uprizoritev o zakompliciranem odraščanju 11+ \nJanja Vidmar (1962)\, ena najbolj branih in nagrajevanih slovenskih mladinskih pisateljic\, je v romanu Elvis Škorc\, genialni štor (2018) izjemno spretna v situacijskem in besedilnem humorju pri obravnavanjih najstniških zagat – lahko bi rekli\, da je Elvis Škorc postal novodobni slovenski Jadran Krt. “Nova dramska forma je na svojstven način ulovila duh romana in se hkrati od njega osamosvojila. Nastala je duhovita uprizoritev\, ki ponuja vpogled v sodobno sladko-kislo družinsko\ndinamiko in na svojstven način kaže na smer izhoda ‘iz zagamane črne luknje’\,” pravi Maja Borin\, dramaturginja pri uprizoritvi in soavtorica dramatizacije. \nUprizoritev Elvis Škorc\, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja “zamotan svet trinajstletnika\, ki že od drugega razreda naprej ve\, da bo izumitelj”. Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega “monstruma” v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče\nPeter\, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet. \n“Če bi nas\, Škorce\, opisal s pomočjo kemije\, bi rekel\, da smo kot razpad v kemični reakciji\,” pravi Elvis. \nKo pa je mama nekega dne udarila z novico\, da je noseča\, ni bilo več poti nazaj. Treba je bilo iti naprej\, ampak kako? Kot da ni dovolj kruto že dejstvo\, da se mora pri svojih trinajstih ukvarjati z nenormalnimi posledicami ločitve\, da se spopada s težavnim plavanjem po hormonski lavi\, ki ga meče pred noge Hane\, najlepšega genskega zapisa v zgodovini\, da se spopada z razredni frajerji\, ki so ga pretepli\, ponižali\, na Facebooku objavili video njegove riti … Vse\, kar ga pomirja v tem “sranju”\,\nv katerem se je znašel\, je misel na Hano in na čokolado. Brez pomoči babice Vilme\, ki poskuša sanirati čustveno in gmotno škodo\, nastalo po številnih potresih sunkih\, bi Škorci kratko malo “pocrkali”. Svoj lonček komične grenkobe pa k vsakodnevnemu dogajanju pristavlja še tečni sosed\, ki s komentarji in z vmešavanji pripomore k še malce bolj razgibanem dogajanju pri Škorcih. \nElvis na ruševinah znanega življenja najde novo mesto zase tako v družini kot v razredu\, šoli in družbi. Kako je že rekel oče Peter\, pravi roker: “Rokerji in Škorci smo neuničljivi! Postavi se zase\, odloči se in stoj za svojo odločitvijo.” \nUprizoritev je režirala talentirana mlada mariborska režiserka Mateja Kokol\, ki je navdušila z mladinsko uprizoritvijo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. “Uprizoritev skozi kreativni laboratorij poskuša prisluhniti perspektivam predstavnikov različnih generacij v družini Škorc\, ki zaradi hipersveta in nemogočih socialnih razmer ne obvladujejo več kaosa življenjskih situacij. Ukvarjali smo se z družino kot primarno celico našega obstoja. Družino\, ki je takšna\, kot je – včasih\nvarna\, včasih nevarna. Včasih vesela. Včasih žalostna. Včasih mirna. Včasih razburkana …” \n\nZasedba\nElvis Škorc – Matija Stipanič\nEla\, njegova desetletna sestra Hana\, devetošolka – Liza Marijina \nOče Peter – Gorazd Žilavec\nMama Polona – Minca Lorenci\nBabica Vilma – Irena Varga\nSosed\, Učitelj\, Urban\, Elvisov sošolec\, Kris\, Elvisov sošolec – Viktor Hrvatin Meglič \nDramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Gselman\, kostumografija ekipa uprizoritve \, skladatelj Aleš Zorec\, koreograf Gaj Žmavc\, korepetitor Robert Mraček\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalka svetlobe Mateja Kokol \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/elvis-skorc-genialni-stor-2021-12-22-11-00-00/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/DX_18_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211226T110000 DTEND;TZID=UTC:20211226T110000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T120204Z LAST-MODIFIED:20211129T094547Z UID:10746-1640516400-1640516400@kultura.maribor.si SUMMARY:Hrestač DESCRIPTION:Peter Iljič Čajkovski\nHrestač \nЩелкунчик\nKoreograf: David Nixon\n\n\nPredstava traja približno eno uro in petinpetdeset minut in ima en odmor.   Premiera: 7. november 2008\n\nPravljični balet v dveh dejanjih po zgodbi Hrestač in mišji kralj E. T. A. Hoffmanna \nZadnji balet Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893)\, Hrestač\, velja od šestdesetih let 20. stoletja za enega najbolj priljubljenih baletov sploh. Razloge za njegovo priljubljenost kaže iskati v dejstvu\, da sta tematika in slikovita glasba uglašeni s pravljičnim razpoloženjem božičnega časa in zime. \nBalet v prvih petdesetih letih po nastanku ni doživel uspeha\, ki ga je deležen danes. Širšemu občinstvu je odkrila pravo vrednost dela šele slikovita\, duhovita in intimna produkcija znamenitega koreografa Georgea Balanchina. In v rokah izjemnih sodobnih koreografov\, kot je denimo svetovno priznani kanadski koreograf David Nixon\, se v vsej svoji lepoti razpre tudi današnjemu človeku – naj bo otrokom ali pa odraslim\, ki znajo sem in tja še prebuditi otroka v sebi. \nZgodba govori o pripetljajih na božični večer\, ko otroci nestrpno pričakujejo obdarovanja. Božična darilca pletejo v otroški domišljiji svojo lastno zgodbo: jekleni vojak Hrestač oživi deklico Claro\, ki jo reši pred napadalno vojsko mišk\, in se nato prelevi v princa ter jo popelje na razkošni božični ples. Usoda deklice – ali je princ plod njenih sanj ali pa je pravljični razplet morda resničen – je zaupana snovalcu predstave in navsezadnje tudi domišljiji gledalca. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Robinson \n\n\nPredstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/hrestac-2021-12-26-11-00-00/2021-12-26/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/26-27-6517_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211226T170000 DTEND;TZID=UTC:20211226T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T115719Z LAST-MODIFIED:20211129T091703Z UID:10664-1640538000-1640538000@kultura.maribor.si SUMMARY:Kure?! DESCRIPTION:Predstava cikla Kekec – družinski muzikal \n\nCena vstopnice: 5\,00 – 6\,50 EUR \nDobrodošel korenjak v naš mali kokošnjak!\n\nNovoizvaljeni piščanček razveseli Ata Petelina\, Mamo Kokoš ter celotno kurjo družino.\nZvedavo Malo pišče raziskuje svoje ptičje korenine\, dinozavrske prednike in pravljičnega petelinjega zmaja\, medtem pa spoznava tudi manj prijetne plati življenja v Rezikinem kurniku. \nK ustvarjanju družinskega muzikala Kure?! smo povabili mednarodno uveljavljene slovenske umetnice in umetnike. Zgodbo in like so navdihnile knjige svetovno znane pisateljice in ilustratorke Lile Prap\, ki je tudi soavtorica besedil pesmi. Glasbo je napisal Leon Firšt\, najprodornejši slovenski skladatelj mlajše generacije\, scenarij pa dramaturginja Nuša Komplet Peperko. \nPredstava traja eno uro\, brez odmora. \nPo predstavi Kekčeve poustvarjalnice: otroške kreativne delavnice na temo predstave. \n\nDa bodo vaši malčki dogajanje na odru doživeli čim bolj od blizu\, bo prvih deset vrst sedežev rezerviranih zgolj zanje.\nIn ker sedeži v dvorani ne bodo označeni\, jih boste lahko spremljali od koder boste želeli. \n\nZa nakup vstopnic in ogled dogodka velja PCT pogoj. \n\n\n\n\n\n\n  \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kure-2021-12-26-17-00-00/ LOCATION:Dvorana generala Maistra CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/258195711_261379559379118_8528256782069855582_n.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211228T200000 DTEND;TZID=UTC:20211228T200000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T120211Z LAST-MODIFIED:20211129T093739Z UID:10748-1640721600-1640721600@kultura.maribor.si SUMMARY:Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače DESCRIPTION:Nina Kuclar Stiković\nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače \nRežija: Nejc Gazvoda\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 6. marec 2021\, Stara dvorana\n\nSodobna drama o tem\, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino \nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama\, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija\, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika\, ki se sooča z dejstvom\, da ni več sveta\, ki so ga poznali pred epidemijo\, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo\, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine\nsta osrednji temi\, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta\, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi\, s problematiko odtujenosti\, alkoholizma\, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti\, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti\, ter ujetosti z ljudmi\, pred\nkaterimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom\, da karantena ni ustvarila novih problemov\, temveč je le potencirala stare\, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili\, pa je odvisno od njih samih. \n\nZasedba\nMama – Maša Žilavec\nOče – Vojko Belšak\nHcerka – Julija Klavžar\nFant – Gorazd Žilavec\nNajmlajši sin – Žan Koprivnik\nStarejši sin – Matevž Biber \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, scenografinja Urša Vidic\, kostumografinja Katarina Šavs\, lektorica Metka Damjan\, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky\, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada\, asistentka kostumografije Ana Janc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupaj-sami-ali-jutri-je-v-sanjah-izgledal-drugace-2021-12-29-20-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/lowres-4-of-45_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211230T170000 DTEND;TZID=UTC:20211230T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211125T100050Z LAST-MODIFIED:20211129T092548Z UID:10979-1640883600-1640883600@kultura.maribor.si SUMMARY:Strahovito 5+ DESCRIPTION:Ana Duša in Tin Grabnar \n\nStrah je velik. Otrokov strah je lahko še toliko večji\, saj ima manj izkušenj in védenja o naravi stvari. In prav za strah pred temo se zdi\, da nas spremlja ves čas\, nikoli ne odide … morda se sčasoma samo spremeni v nelagodje. Tako lahko občutimo stisko fantička iz zgodbe\, ki se mora po temi odpraviti v klet po novo žarnico. Da bi pregnal strah\, se mora z njim soočiti in se skozi temo prebiti do svetlobe\, ki ga bo pomirila. Osnova senčnega\nlutkovnega gledališča sta svetloba in tema\, ki bosta v predstavi zaživeli v sodobni in vznemirljivi podobi. \nSodelujoči \nRežiser Tin Grabnar \nAvotrica likovne podobe Zala Kalan \nDramaturginja Ana Duša \nAvtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar \nIgralci Barbara Jamšek\, Miha Bezeljak\, Uroš Kaurin     \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/strahovito-5-2021-12-30-17-00-00/2021-12-30/ LOCATION:Mala dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/B2_bw.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211230T200000 DTEND;TZID=UTC:20211230T200000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T122752Z LAST-MODIFIED:20211129T091125Z UID:10785-1640894400-1640894400@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Erik Gedeon \nVečno mladi \nEwig jung \nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00/2021-12-30/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/20_S3D9346_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211230T200000 DTEND;TZID=UTC:20211230T210000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211124T220028Z LAST-MODIFIED:20211125T094338Z UID:10919-1640894400-1640898000@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Rock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n\n\n\n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele. \nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo. \nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\nNagrade\n\n Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Žlahtna komedija po izboru občinstva na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Mateja Pucko – Žlahtna komedijantka na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Sandy Lopičič – Žlahtni režiser  na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Posebno priznanje celotni zasedbi – 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\, Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n Mateja Pucko – igralska nagrada\, 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\,  Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00-2021-12-30-00-00-00/2021-12-30/ LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/5_S3D9934_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211231T180000 DTEND;TZID=UTC:20220101T203000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211124T220028Z LAST-MODIFIED:20211214T080320Z UID:10961-1640973600-1641069000@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Rock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n\n\n\n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele. \nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo. \nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\nNagrade\n\n Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Žlahtna komedija po izboru občinstva na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Mateja Pucko – Žlahtna komedijantka na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Sandy Lopičič – Žlahtni režiser  na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Posebno priznanje celotni zasedbi – 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\, Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n Mateja Pucko – igralska nagrada\, 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\,  Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00-2021-12-30-00-00-00-2021-12-31/ LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/5_S3D9934_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20220102T170000 DTEND;TZID=UTC:20220102T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T120228Z LAST-MODIFIED:20211129T093944Z UID:10754-1641142800-1641142800@kultura.maribor.si SUMMARY:La traviata DESCRIPTION:Giuseppe Verdi\nLa traviata \nRežija: Hugo de Ana\n\n\nPredstava traja 2 uri in 50 minut ter ima dva odmora.   Premiera: 28. november 2008\, Velika dvorana\n\nOpera v treh dejanjih na libreto Francesca Marie Piaveja po drami Dama s kamelijami Alexandra Dumasa \nČeprav je bil Giuseppe Verdi (1813–1901) v hudi časovni stiski\, ko je skladal Traviato\, mu je uspelo ustvariti eno svojih najtrajnejših del. Verdi in Piave sta v Dumasovi drami Dama s kamelijami zagledala brezčasno tematiko\, privlačno tudi za operno uglasbitev. Ljubezenska zgodba\, ki se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik\, je našla v značilnem Verdijevem glasbenem jeziku popolnega sopotnika za prihodnost. Glasba\,\nv kateri odmeva lahkotni utrip salonov in plesnih dvoran in ki prepričljivo upodablja človekove notranje stiske\, je v drami o nesrečni mladi pariški kurtizani prežela tako njeno intimno zgodbo kot milje\, v katerem se ta odvija. Zato ne preseneča\, da je Traviata hvaležno odprta za mnogovrstne režijske interpretacije\, ki se globoko dotaknejo tudi sodobnega človeka. \nRežijsko postavitev je tokrat podpisal sloviti režiser argentinskega rodu\, Hugo de Ana. Režiser\, ki se je uveljavil na najpomembnejših svetovnih opernih odrih (bil je gost rimske Opere\, gledališča San Carlo iz Neaplja\, Nemške opere Berlin\, Kraljeve opere Covent Garden iz Londona\, Opere iz Lilla\, Kraljevega gledališča iz Madrida\, opere iz Washingtona\, milanske Scale idr.)\, je svoje delo okronal z rednim sodelovanjem na enem najuglednejših svetovnih opernih festivalov\, festivalu v veronski\nAreni\, za katerega je med drugim režiral operi Tosca (leta 2006) in Seviljski brivec (2007). \nMladi plemič Alfredo se zaljubi v pariško kurtizano Violetto. Par se odloči za življenje v dvoje\, mimo pariških salonov in predsodkov. Vendar je beg od sveta le navidezen in kratkega diha. V njunem idiličnem skrivališču v predmestju Pariza Violetto obišče Alfredov oče ter jo prosi\, naj zapusti njegovega sina – s tem bi ga odrešila sramote in mu omogočila\, da bi si povrnil ugled. Violetta spozna\, da ne more ubežati nesrečni usodi ženske\, ki živi v senci pariške visoke družbe\, in zato se\nodloči\, da bo zapustila Alfreda. Vendar vrže odločitev\, s katero naj bi popravila njegov položaj\, usodno senco na njeno mlado življenje … \n\nZasedba\nDirigent: Gianluca Martinenghi \nVioletta Valéry – Lana Kos\nAlfredo Germont – Martin Sušnik\nGiorgio Germont – Luka Brajnik\n Flora Bervoix – Irena Petkova \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/la-traviata-2022-01-02-17-00-00/2022-01-02/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/1_La_Traviata_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20220102T170000 DTEND;TZID=UTC:20220102T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211111T124901Z LAST-MODIFIED:20211214T080600Z UID:11720-1641142800-1641142800@kultura.maribor.si SUMMARY:Ferdo\, veliki ptič 3+ DESCRIPTION:Andreja Peklar / 40 min\n\nPredstava Ferdo\, veliki ptič je nastala po istoimenski slikanici brez besed Andreje Peklar\, za katero je dobila številne slovenske in mednarodne nagrade\, med drugim nagrado Kristine Brenkove\, priznanje Hinka Smrekarja\, slikanica pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY. \nAvtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe\, s čimer mladim bralcem omogoča\, da jo berejo vsak na svoj način. Brez napisanih besed lahko znotraj izjemnih ilustracij vsakdo najde svoje poudarke in simbole. \nZgodba pripoveduje o Ferdu\, ptiču\, ki je prevelik za okolje\, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja\, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike\, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu\, ki potrebuje njegovo drugačnost\, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo\, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled\nsreča drobno ptičico\, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … \nFerdo\, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti\, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti\, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. \nRežiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov\, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami\, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda … \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ferdo-veliki-ptic-3-2021-12-30-17-00-00-2022-01-02/ LOCATION:Mala dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/LAH7321_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T100000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T100000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20221201T113756Z LAST-MODIFIED:20221201T134757Z UID:29255-1641549600-1641549600@kultura.maribor.si SUMMARY:Bimberli 3+ DESCRIPTION:Bimberli 3+\n\nRok Predin in Andrej Predin / 50 min\n\n\nBesedilo Bimberli pripoveduje o prikupnih magičnih bitjih\, ki jih poznamo tudi kot namišljene prijatelje. Ta domišljijska bitja so pogosti spremljevalci otrok v zgodnjem otroštvu\, so njihovi zaupniki ali zarotniki. \nV zgodbi spremljamo deklico\, katere namišljeni prijatelj bunko Bimberli je tako zrasel\, da je za stanovanje prevelik in preglasen. Hišni svet zato sklene\, da ga mora deklica nemudoma odpeljati na Otok spominov … \nBimberli je zgodba o odraščanju. S prispodobo domišljijskega bitja osvetljuje vse\, kar tak lik simbolizira. Bunko je lahko namišljeni prijatelj\, lahko je neka navada\, ki jo moramo počasi opustiti\, predmet\, na katerega se navežemo … Bunko pa v širšem pomenu ni nujno le nekaj\, kar je povezano z otroštvom; lahko nas vse življenje postavlja pred izzive sprememb in slovesa. \nKljub vsemu pa slovo od Bimberlija in njegov odhod na Otok spominov ne pomenita\, da moramo v sebi zatreti vse otroško\, da moramo otroški svet izbrisati iz spomina in da moramo nemudoma odrasti. Nasprotno: lepo in prav je\, da vse to nosimo s seboj\, a na drugačen način. \n\n \n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bimberli-3-2022-01-07-10-00-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/12/1N1A9015_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T200000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211223T095444Z LAST-MODIFIED:20211228T122335Z UID:14538-1641585600-1641585600@kultura.maribor.si SUMMARY:Mačka na vroči pločevinasti strehi DESCRIPTION:Tennessee Williams\nMačka na vroči pločevinasti strehi\nCat on a Hot Tin Roof\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 2 uri in 40 minut ter ima en odmor.   Premiera: 15. maj 2021\, Stara dvorana\n\nKultna ameriška drama Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi (1955)\, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado\, velja za eno najboljših dram 20. stoletja. Skozi okvir družinske melodrame Williams ponuja brezkompromisno kritiko družinskih in družbenih vrednot. Vroča pa ni samo od poletnega sonca razgreta pločevinasta streha družinske hiše\, pod katero se ob praznovanju rojstnega dne Velikega očka zbere vsa družina. Vroča so razkritja osebnih interesov\, zamolčanih resnic\, v\nalkoholu utopljenih intimnih občutkov\, vroč je boj za dediščino. Veliki očka\, pater familias\, ki so ga lažne novice o zdravju osvobodile smrtnih senc\, se je osvobodil spon lažne morale in enako zahteva tudi od svojega mlajšega sina Bricka\, medtem ko do starejšega sina Gooperja\, njegove žene Mae in Velike mami kaže zgolj še paleto odtenkov odkritega gnusa. Medtem ko se Brick sooča s svojimi demoni\, se njegova žena Maggie\, slovita mačka na vroči pločevinasti strehi\, pridruži borbi za dediščino. \nDramaturg uprizoritve Vili Ravnjak pravi\, da je Tennessee Williams mojster dramske forme\, pisec briljantnih dialogov\, predvsem pa izjemno pronicljiv upodabljalec kompliciranih človeških usod in čustveno nabitih življenjskih situacij. Izjemno sugestivno in suvereno upodablja svet primarnih človeških strasti\, globoko zaraščenih v telesa dramskih oseb. Drama prikazuje egoizem primarnih preživitvenih instinktov (materialni pohlep\, čustveno posedovalnost\, telesno spolno slo …). Ti nagoni so\nbrezobzirni in surovi. Ker pa se udejanjajo v okviru navidezno urejenega in kultiviranega sveta\, se izražajo na prikrit način. Williams kopreno zunanje uglajenosti postopoma odstranjuje\, pod njo pa razkriva bestialno nagonsko moč. Williamsova drama govori o neiskrenosti\, o zlagani vljudnosti\, navidezni prijaznosti kot osnovi za toksičnost nekega družinskega okolja. Skupinski portret toksičnega družinskega okolja\, ki ga je naslikal z Mačko na vroči pločevinasti strehi\, je resnično osupljiv. \nTomaž Onič\, profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko)\, je v prispevku za gledališki list med drugim zapisal: “Poglobljena obravnava osrednje teme\, tj. koncepta zlaganosti\, bistveno presega preprosto presojo\, da je nekaj prav ali narobe. Williams namreč pokaže\, da je ta slabost vsrkana v vse medsebojne odnose in da jo – kar je še posebej šokantno – ljudje obsojamo zgolj selektivno: Gooperjevo in Maejino pretvarjanje vsaj na prvo žogo obsojamo in\nnjune spletke dojemamo kot zahrbtne in nepravične\, medtem ko smo Brickovo neiskrenost v zakonu ter zamolčan\, predvsem pa nerazrešen odnos do Skipperja pripravljeni pripisati Brickovemu bremenu in občutku krivde\, pri tem pa ga opravičujemo z njegovo vlogo klasičnega aristotelovskega tragičnega junaka. Medtem pa nas Maggiejina laž\, da je noseča\, skorajda ne zmoti\, ampak smo jo pripravljeni sprejeti kot uspešno taktično zmago\, ki obrne potencialno delitev premoženja v ‘pravo smer’.” \nJan Krmelj\, eden od vidnejših predstavnikov najmlajše generacije režiserjev\, je Williamsovo besedilo bral kot portret egoizma in utesnjenosti\, s katerima se soočajo vsi člani družine Pollitt. “V družinskih članih dejstvo\, da bo oče umrl\, prebudi preživitveni mehanizem\, boj za dediščino; družina je res v nekakšni areni\, kjer je boj za preživetje egoističen boj\, tukaj želi vsak imeti vse\, vsak je sam proti ostalim.” \n\nZasedba\nMargaret – Liza Marijina \nBrick – Petja Labović\nVelika mami – Nataša Matjašec Rošker\nVeliki očka – Vladimir Vlaškalić\nMae – Mateja Pucko\nGooper – Blaž Dolenc\nDoktorica Baugh – Minca Lorenci\nČastiti gospod Tooker – Kristijan Ostanek \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenograf Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, lektorica Mojca Marič\, skladatelj Gašper Torkar\, oblikovalec svetlobe Jan Krmelj \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/macka-na-vroci-plocevinasti-strehi-2022-01-07-20-00-00/2022-01-07/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Macka_na_vroci_plocevinasti_strehi-webbanner_h-4.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220108T100000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220108T100000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211216T134115Z LAST-MODIFIED:20211217T082959Z UID:13446-1641636000-1641636000@kultura.maribor.si SUMMARY:Bimberli 3+ DESCRIPTION:Rok Predin in Andrej Predin / 50 min\n\nBesedilo Bimberli pripoveduje o prikupnih magičnih bitjih\, ki jih poznamo tudi kot namišljene prijatelje. Ta domišljijska bitja so pogosti spremljevalci otrok v zgodnjem otroštvu\, so njihovi zaupniki ali zarotniki. \nV zgodbi spremljamo deklico\, katere namišljeni prijatelj bunko Bimberli je tako zrasel\, da je za stanovanje prevelik in preglasen. Hišni svet zato sklene\, da ga mora deklica nemudoma odpeljati na Otok spominov … \nBimberli je zgodba o odraščanju. S prispodobo domišljijskega bitja osvetljuje vse\, kar tak lik simbolizira. Bunko je lahko namišljeni prijatelj\, lahko je neka navada\, ki jo moramo počasi opustiti\, predmet\, na katerega se navežemo … Bunko pa v širšem pomenu ni nujno le nekaj\, kar je povezano z otroštvom; lahko nas vse življenje postavlja pred izzive sprememb in slovesa. \nKljub vsemu pa slovo od Bimberlija in njegov odhod na Otok spominov ne pomenita\, da moramo v sebi zatreti vse otroško\, da moramo otroški svet izbrisati iz spomina in da moramo nemudoma odrasti. Nasprotno: lepo in prav je\, da vse to nosimo s seboj\, a na drugačen način. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bimberli-3-2021-01-08-10-00-00/ LOCATION:Lutkovnem gledališču Maribor\nMaribor CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/1N1A9015_h-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20220108T170000 DTEND;TZID=UTC:20220108T170000 DTSTAMP:20260513T200735 CREATED:20211123T120246Z LAST-MODIFIED:20211129T091341Z UID:10759-1641661200-1641661200@kultura.maribor.si SUMMARY:Kekec DESCRIPTION:Avtorski projekt Edwarda Cluga in skupine Katalena\n\n\nPredstava traja 50 minut in nima odmora.   Premiera: 7. september 2018\, Velika dvorana\n\nOtroški balet po motivih pripovedk Josipa Vandota \nGlasbeni koncept: Boštjan Narat\nGlasba: Katalena\nNastopajo: Solisti in baletni ansambel SNG Maribor \nSto let po izidu povesti Kekec na hudi poti Josipa Vandota ta edinstveni junak slovenske literature s svojim pogumom in bistrimi domislicami še vedno navdušuje nove generacije bralcev in gledalcev. Koreograf baletne pravljice\, Edward Clug\, je v sodelovanju s priznano slovensko skupino Katalena ter z njenim vodjem in avtorjem glasbenega koncepta\, Boštjanom Naratom\, priljubljeno Vandotovo povest uporabil kot portal\, skozi katerega bodo najmlajši gledalci na\npragu letošnje jeseni prvič stopili v čarobni svet plesnega gledališča. Baletna pravljica Kekec ni namenjena zgolj najmlajšim\, ampak vsem mladim po srcu. \n\nZasedba\nKekec – Ionut Dinita\, Filip Jurič\nTeta Pehta – Klavdija Stanišič\, Olesja Hartmann Marin\, Branka Popovici\nMojca – Catarina de Meneses\, Mirjana Šrot\, Vanja Vitman\nRožle – Alexandru Pilca\, Jan Trninič\nVolk\, Pehtin pes – Yuya Omaki\, Filip Jurič\nTuristki – Asami Nakashima\, Satomi Netsu\nVaščani (Kravice) – Vanja Vitman\, Branka Popovici\, Hristina Stoyčeva\, Satomi Netsu\, Mirjana Šrot\, Sytze Jan Luske\, Aleks Šišernik\, Mircea Golescu\, Jan Trninič \nKostumograf Leo Kulaš\, scenograf Marko Japelj\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n  \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n  \nPredstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kekec-2022-01-08-17-00-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/KEKEC_16-10dpi_b.jpg END:VEVENT END:VCALENDAR