BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260908T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260908T210000
DTSTAMP:20260913T181947
CREATED:20260826T085911Z
LAST-MODIFIED:20260826T085911Z
UID:126049-1788897600-1788901200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Črta
DESCRIPTION:Maršruta prihajajočega upora\n(Luka Jovanov) \n“Radikalizem na zahodni polobli je pomemben le še kot estetsko stališče\, morda kot filozofski habitus\, ne pa več kot politični slog.” Peter Sloterdijk \nKonceptualno izhodišče performansa Črta tvorita dva elementarna gradnika: filozofija praxistov (poimenovana po reviji Praxis\, ki je izhajala v Zagrebu od leta 1964 do 1974) in družbeno-politično ozadje študentskih protestov v Beogradu (od novembra 2024 do novembra 2025). Refleksija presečišča teh dveh elementov tvori izhodiščno zasnovo Črte – kot tiste linije\, ki zariše neko mejo ali črto ločnice\, ki jo kot civilna družba moramo prestopiti v prizadevanju za demokratični razvoj družbe. In ko nam to uspe (če nam uspe)\, nam naša premočrtna državljanska zavest ne dovoli\, da ne bi ustvarili naslednje črte ločnice\, ki si je ne bomo dovolili prestopiti\, ker preprosto nimamo drugega orodja\, modela\, ali vizije\, da bi kot družba delovali brez neke določene zamejitve – brez črte. \nGre za vprašanje generiranja avtoritarnega sistema. Ali dominantna struja današnje levice s svojo avtonomijo in anarhizmom dejansko podpira ali podira trenutno obdobje neoliberalizma? Avtoritarni sistem lahko razložimo kot stanje\, v katerem družba ne temelji na univerzalnih vrednotah. Socializem je prestopil črto avtoritarnega sistema s argumentom\, da je socialistična teorija znanstvena resnica\, ki se uresničuje na temelju univerzalnih vrednot in z zanikanjem svobode govora ni dovolil kritike te dogme. Neoliberalizem črto avtoritarizma prestopa na drugačen način – s trditvijo\, da univerzalne vrednote ne obstajajo\, ampak le partikularne. Na ta način neoliberalni avtoritarizem potegne množico črt z enako ideje ločitve: Vsak naj se briga sam zase\, vsak lahko ima svoje mnenje\, če to hoče. Zasebni ali strankarski interes se vzpostavi kot dominantna družbena norma. \nŠtudentsko gibanje je nastalo z idejo obrambe pred takimi iracionalnimi vzvodi delovanja. Te vzvode lahko razberemo iz tehnokratskih trditvev\, da obstaja edinstvena racionalna rešitev za vsak posamezen problem\, kar pomeni\, da je vsak\, ki se s to rešitvijo ne strinja iracionalen. Podobna je populistična trditev\, da obstaja le ena pristna ljudska volja\, kar pomeni\, da je vsak\, ki se s to voljo ne strinja\, izdajalec ljudstva. V tej tehnokratsko-populistični dinamiki ni prostora za demokratični dialog\, ki temelji na argumentaciji in izmenjavi idej. V osiromašenem demokratičnem diskurzu politična igra postane tekmovanje le med dvema možnostma. Diskurz se zreducira na poenostavljene oblike pripadnosti/participacije – strinjam se ali se ne strinjam\, sem notri ali sem zunaj\, sodelujem ali ne. Kar je v tem tekmovanju obema stranema skupno\, je stališče\, da ni alternative. \nTo dejstvo je sprožilec idejnih odločitev\, ki poganjajo performans Črta. Občinstvo sodeluje pri oblikovanju skupnosti performansa\, brez jasnega vedenja\, kakšno skupnost gradi – dokler obstaja notranja potreba in dinamika množice\, ki to skupnost ohranja – skupaj prečkamo črto\, ki smo jo določili kot mejo\, kot razmejitev. Performans Črta postavlja vprašanje: Ali kot ljudstvo obstajamo le v situaciji emotivno visoko oktanskih dogodkov\, v kontekstu racionalnih odločitev pa se razkrojimo v posameznike? Črta želi vzpostaviti prostor za ozaveščanje osebne odgovornosti do odločitev\, ki jih sprejemamo in ki nam jih predstavljajo kot edine možne. Ali obstaja izhod iz tega kroga? Je mogoče preseči procedure\, ki zakrivajo bistvo – da je demokratično izvoljeni gospodar\, kljub vsemu še vedno le gospodar? \nZamisel\, besedilo in izvedba:\nLuka Jovanov \nIzvedbena dramaturgija:\nBojan Jablanovec \nProducentka:\nŠpela Trošt \nProdukcija:\nVia Negativa \nTrajanje:\n60 min \nProjekt je zasnovan v laboratoriju Vie Negative za uprizarjanje VN Lab 2025 in platformi za raziskave sodobnih izvedbenih umetnosti PARL 2025. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/crta/
LOCATION:Maribor center / Intimni oder GT22\, Glavni trg 22\, Maribor (vhod z Židovske ul.)
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/08/Posnetek-zaslona-2026-08-26-105833.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260912T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260912T223000
DTSTAMP:20260913T181947
CREATED:20260826T090228Z
LAST-MODIFIED:20260826T090949Z
UID:126053-1789243200-1789252200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Človek v morju
DESCRIPTION:9. julija leta 1993 proti poldnevu je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec\, sicer študent dramske igre na AGRFT\, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje\, ki je plula po Atlantskem oceanu. Oblečen je bil v moder delavski kombinezon in prepasan z vrvjo\, ki je bila edina vez med njim in ladjo. Ta vrv je popkovina\, ki preprečuje\, da bi mornar med delom padel v morje. Potem se je ta popkovina nenadoma pretrgala in mornar je padel v Atlantik. V tistem trenutku nihče na ladji ni opazil\, kaj se je zgodilo\, in ladja je plula naprej. Sam v brezdanji modrini je mornar zaman klical na pomoč. Nihče več ga ni slišal – niti na ladji niti na vsem svetu. \nPreden bodo na ladji opazili njegovo odsotnost\, bosta minili vsaj dve uri. Ladja bo tedaj že desetine milj stran. In četudi bi se obrnila nazaj\, kdo bi sploh opazil drobno piko\, človeški obraz med bleščečim lesketom in belimi penami valov? Lotos je vedel\, da je to konec. Smrt zanj ni bila več domneva ali uganka. Bila je tam\, z njim. Edina gotovost v morju negotovosti. Ure pa so minevale … \nKaj razmišlja mlad človek\, ko zre smrti v oči? Kako se poslavlja\, če njegovega slovesa nihče ne sliši? Kaj se dogaja z njegovim umom in telesom? \nAmpak Lotos je preživel. Kapitan ladje\, s katere je mornar padel\, se je odločil obrniti krmilo. Ladja je plula nazaj in razglašen je bil alarm »Človek v morju« ali v pomorskem jeziku »Man Overboard«. Njegovi tovariši so z daljnogledi prečesavali vodno gladino in ga nenadoma zagledali. Rumeno majico je silovito vrtel nad glavo. Potegnili so ga na krov\, bil je rešen. To je bil in še vedno je čudež. Lotos pa o tem ni nikoli govoril\, čeprav smo drezali vanj\, ga skrivoma motrili in se po tihem spraševali\, kako ga je ta izkušnja zaznamovala. \n\n\n\nZdaj se je določil\, da bo o tem spregovoril odkrito\, brez olepševanja in sprenevedanja\, da bi sebi in nam odgovoril na vprašanje\, kakšen človek je padel v morje in kakšen človek se je vrnil. \nLotos Vincenc Šparovec je po poklicu igralec in član ansambla MGL. Odigral je že veliko vlog tako v MGL kot tudi v drugih gledališčih\, nastopa pa tudi v filmih. Zaposlitev v MGL je leta 2003 prekinil in se izšolal še za vojaškega časnika. Lotos Vincenc Šparovec je človek besede\, ki je zdaj ubesedil najbolj temeljno človeško preizkušnjo. \nPri uresničitvi gledališkega dokumentarca so sodelovali:\nLotos Vincenc Šparovec\, Ira Ratej\, Iris Kovačič\, Peter Bratuša\, Maja Cerar\, Andrej Koležnik in Sašo Dragaš. \nPredmete z ladje je prispevala:\nSplošna plovba \nZahvala:\nPeter Ivanež\, Boris Vidmar and Jadran Vouk \nProdukcija:\nMesto gledališče ljubljansko \nTrajanje:\n2 uri 20 minut\, brez odmora \n\nPovezava do originalnega članka \n 
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/clovek-v-morju/
LOCATION:Maribor center / Intimni oder GT22\, Glavni trg 22\, Maribor (vhod z Židovske ul.)
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/08/Posnetek-zaslona-2026-08-26-110036.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR