BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240130T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240312T180000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240124T135227Z
LAST-MODIFIED:20240125T113025Z
UID:68728-1706634000-1710266400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava EM-KA-CE: voden ogled
DESCRIPTION:30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor\nVoden ogled razstave EM-KA-CE v Univerzitetni knjižnici Maribor \nV torek\, 30. januarja 2024\, ob 17. uri bodo po razstavi EM-KA-CE\, ki je še do 31. januarja na ogled v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor\, vodili akterji\, ki so pomembno zaznamovali bogato in raznoliko delovanje MKC Maribor v zadnjih desetletjih. Jože Kos Grabar bo spregovoril o rojevanju oz. vzpostavljanju zavoda in njegovih programov v osemdesetih in v začetku devetdesetih 20. stoletja\, Jože Slaček o sodobni multimedijski umetnosti in z njo povezanimi dejavnostmi in festivali\, Sonja Gregorn o likovni galerijski dejavnosti\, Petra Kolmančič o literarnih projektih ter aktualna direktorica Marja Guček o mladinskem turizmu\, evropskih projektih in trenutni usmeritvi MKC Maribor. \nRazstava\, ki so jo ob 30. obletnici MKC Maribor pripravili v Univerzitetni knjižnici Maribor\, ponuja vpogled v njegovo bogato in raznoliko dediščino ter poudarja njegov nepogrešljiv prispevek k mariborskemu kulturnemu življenju. Razstavo dopolnjuje katalog\, v katerem je kronološko in sistematično prikazano delovanje zavoda. S tem želimo širši javnosti približati zgodovino tega zavoda ter njegov pomen za Maribor. Skozi razstavo boste lahko potovali skozi čas\, spoznavali dosežke in prepoznavali ključne trenutke v razvoju MKC Maribor\, ki je postal neizbrisen del mariborske kulturne dediščine. V Avli je na voljo za ogled 15 opaznejših plakatov MKC Maribor\, ki so jih pripravili za različne dogodke in priložnosti. V knjižnem razstavišču je na plakatih\, obešenih na stebrih\, v časovnem traku predstavljena zgodovina MKC Maribor ter pomembnejši dosežki in dogodki. V vitrinah so podrobneje predstavljeni pomembnejši projekti in dejavnosti\, kot so MFRU\, Performa\, Rokerji pojejo pesnike\, Jazz ma mlade\, LGBTQ\, Slovenski dnevi knjige\, MKC Črka\, KONS in Media Nox idr. \nVabljeni! \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-em-ka-ce-voden-ogled-2024-01-30-17-00-00-2024-03-12-18-00-00/
LOCATION:Univerzitetna knjižnica Maribor
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/mkc30_vaba2Bzaweb-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240201T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240322T000000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240124T100104Z
LAST-MODIFIED:20240125T113353Z
UID:68724-1706745600-1711065600@kultura.maribor.si
SUMMARY:David Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava
DESCRIPTION:Otvoritev samostojne stripovske razstave “Deveta briga”\, slovenskega striparja in ilustratorja Davida Krančana. \nV četrtek\, 1. 2. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na otvoritev samostojne stripovske razstave “Deveta briga”\, slovenskega striparja in ilustratorja Davida Krančana. \nPregledna razstava prinaša izbor stripovskih del\, ki jih je Krančan ustvaril v zadnjem desetletju. Obeta se nazoren in večplasten uvid v avtorjevo delo\, pri čemer do izraza ne prihaja le Krančanova nadarjenost za ustvarjanje pomenljivih zgodb\, temveč tudi njegova vešča izraba heterogenih stilskih izrazov\, ki jih vsakokrat prilagaja različnim ciljnim skupinam oziroma sami funkciji stripa. Glavnina postavitve je namenjena dvema nagrajenima stripoma\, izdanima pri Stripburgerju: to sta Grdina (2014) in Pijani zajec (2015). Videti bo moč tudi nekaj raziskovalnih kratkih stripov\, ki se posvečajo stripu kot takemu (teorija stripa)\, kot tudi dela\, ki jih je Krančan ustvaril za različne didaktične in promocijske namene. Predstavljen bo tudi najnovejši Krančanov strip za otroke z naslovom Mala Mara\, ki ga je ustvaril skupaj s tekstopiscem Jurijem Bobičem (založba ZTT EST\, 2023) in ki prinaša serijo zgodb iz vsakdanjika otrok. \nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 22. 3. 2024. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/david-krancan-deveta-briga-samostojna-stripovska-razstava-2024-02-01-00-00-00-2024-03-22-00-00-00/
LOCATION:Okolica / OBRAT (Trg revolucije 9\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/4a087941-7474-41c0-bd27-0516fc0bdab8.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240202T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241230T000000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240126T075917Z
LAST-MODIFIED:20240126T103458Z
UID:68885-1706832000-1735516800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Spekter. 70 let Zbirke UGM
DESCRIPTION:Na veliki novi razstavi v Umetnostni galeriji Maribor razpiramo spekter pogledov\, pozicij\, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same. \nOtvoritev: petek\, 2. februar 2024\, 19.00\n2. februar 2024–3. december 2025 \nKakor umetniško delo tvorijo številni elementi\, ki jih z uporabo veščin in orodij v harmonije spretno kombinirajo in soočajo njihovi avtorji in avtorice\, je tudi razstava umetniška forma sama zase\, ob snovanju katere veljajo načela\, sorodna snovanju umetniškega dela – kjer so umetniška dela sestavni elementi konglomerata celote. \n»Le čevlje sodi naj kopitar. Po izobrazbi nisem umetnostni zgodovinar\, temveč industrijski oblikovalec\, zato sem v vlogi avtorja postavitve primarno posegal po ključih formalizma – barve\, teksture in oblike – kriterijih\, ki so po definiciji del moje profesionalne domene. Osrednje vodilo pri postavitvi razstave\, od izbora do načina predstavitve del\, prostorskih intervencij (barve in obloge sten\, način okvirjanja in obešanja)\, je preizpraševanje ideje standarda.« — David Tavčar \nUmetnostna galerija Maribor v letu\, ko praznujemo 70 let\, vabi k obisku nove občasne postavitve naše zbirke. Tokratno postavitev je zasnoval oblikovalec David Tavčar\, ki je v preteklem letu prečesal Zbirko UGM in iz nje izbral več kot 250 umetnin\, ikoničnih\, manj znanih ali prvič razstavljenih\, ter jih v sedmih sobanah in dveh dvoranah postavil v razgibano avtorsko doživetje. \nUmetnostna galerija Maribor od leta 1954 domuje v palači na Strossmayerjevi ulici\, ki zaradi prostorskih omejitev ne dopušča sočasne stalne postavitve zbirke in velikih občasnih razstav. Ta izziv v galeriji že vrsto let premagujemo tako\, da na občasnih postavitvah Zbirke UGM v vedno novih konstelacijah del in načinih predstavitve ponudimo svež premislek o naši zbirki ter zgodovini umetnosti preteklega stoletja v mestu\, regiji in Sloveniji. \nČe je kuratorka Nadja Gnamuš pred desetimi leti na razstavi 60! Panorama zasnovala postavitev zbirke okoli vsebinskih in tematskih sklopov (osebno\, umaknjeni subjekt\, kulturne krajine in politično)\, pred štirimi leti pa smo 100+ vrhuncev iz Zbirke UGM postavili v kronološkem in slogovnem zaporedju\, se Spekter osredotoča na formalne aspekte vizualne umetnosti: barva\, oblika\, material\, tekstura\, kompozicija. Prav tako smo v pričakovanju širitve v nove razstavne prostore na Rotovškem trgu posebno pozornost namenili prostorom našega do sedaj edinega domovanja in z oblikovalskimi konturami izpostavili najbolj značilne in karizmatične poteze palače na Strossmayerjevi. Pod taktirko Davida Tavčarja so prostori Umetnostne galerije Maribor postali prizorišča razstavljalskih eksperimentov in interpretacij zgodovinskih oblik postavitev umetnosti: od salonskega principa\, principa bele kocke\, do skicoznih postavitev in povsem originalnih novih form. \nOblikovalec David Tavčar je prodoren mlad oblikovalec\, znan zlasti po oblikovanju tekstila za mednarodne modne hiše in podjetja s tradicijo\, interierjih in lastni blagovni znamki. V oblikovanju ga odlikuje sproščena in igriva poteza risbe z roko\, smisel za humor in neizčrpen vir referenc na zgodovino umetnosti\, obrti in oblikovanja. Tavčar podobe niza v zaporedja in mreže ter tako ustvarja prepoznavne vzorce\, ki od bližnjih detajlov do učinka od daleč tvorijo kompleksno in suvereno celoto. Umetnostna galerija Maribor je Tavčarju\, kot izrazito svojstvenemu connoisseurju umetnosti\, zaupala in podala carte blanche\, da s svojim pogledom in uporabo del iz Zbirke UGM splete bogato tapiserijo formalnih umetnostnih asociacij in konverzacij. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/spekter-70-let-zbirke-ugm-2024-02-02-00-00-00-2025-12-03-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva 6\, Maribor)
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/spekter.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240202T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240304T180000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240131T090747Z
LAST-MODIFIED:20240201T091606Z
UID:68946-1706896800-1709575200@kultura.maribor.si
SUMMARY:EMOTIVCI
DESCRIPTION:Ob pozornem opazovanju sodobne družbe in njenih produktov bi lahko rekli\, da živimo v post-čustvenem času. Kot družba smo čustva potisnili na obrobje prioritet. Videna so kot nekaj\, kar je sicer nujen del življenja\, a njihovo izkazovanje in neposredno izražanje (v življenju in umetnosti) je v mnogih primerih videno kot neolikano in manjvredno. Dnevi baročne patetike so mimo\, prav tako romantične upodobitve človeškega čustvovanja v naravi – tudi mediji nas morajo redno opominjati\, da je\nlegitimno doživljati celoten čustveni spekter in da so naše reakcije normalne\, saj se je skozi leta to de-normaliziralo do te mere\, da povsem običajne izraze psihološkega doživljanja dojemamo kot sramotne. Razumljivo je\, da se je s spremembo mentalitete spremenila tudi umetnost. Dadaisti so zavračali kakršenkoli pomen in interpretacijo\, se oddaljili od nagovarjanja skozi emotivnost\, abstraktna umetnost je čustva iz figuralnih upodobitev spremenila v čustvene geste – predvsem pri abstraktnem\nekspresionizmu in “action painting”. Sodobna umetnost pogosto teži k izražanju skozi zakrite\, neočitne upodobitve\, pospremljene s teoretičnimi koncepti\, figuralika je v trenutnem obdobju najdena redkeje. Medtem ko je vsako od omenjenih gibanj pomembno in je nedvomno ustvarilo kvalitetna dela\, ki so doprinesla k razvoju likovnih praks\, se nam vseeno lahko poraja vprašanje\, ali smo se namerno distancirali od direktnih upodobitev čustev in splošnega človeškega doživljanja\, ker smo se v obdobju\,\nki od nas zahteva konstantno racionalnost in preračunljivost\, namerno distancirali tudi od čustev samih? \nJelena Grgić z razstavo Emotivci predstavlja serijo\, ki v celoti obsega več kot šesto monokromnih risb in slik. Čeprav na vseh vidimo obraze\, ne gre za portrete\, umetnica ustvarja študije človeških značajev in izrisuje izraze primarnih ter sekundarnih čustev. Umetniška dela so minimalistična\, ustvarjena le z nekaj potezami\, ekspresija pa je ustvarjena prek premišljene uporabe različnih tehnik in variiranja v stilu nanašanja. Obrazi niso poimenovani s prikazanim stanjem\,\ngledalec mora intuitivno prepoznati upodobljeno čustvo in s tem preizkusiti lastno introspekcijo ter čustveno odprtost\, ko se delom manjšega formata tudi fizično približa in dovoli\, da podobe z njim komunicirajo direktno. Enotnost sloga z manjšimi variacijami in nizanje večjega števila manjših likovnih del nas obda s podobami ljudi\, ki necenzurirano izkazujejo svoje čustveno stanje in v galerijskem prostoru ustvari družbo\, v kateri lahko brez zadržka čutimo\, prepoznavamo čustva drugih in\niskreno procesiramo videno in doživljeno. \nMarta Jungwrith je o svojih slikah\, osnovanih na gestikularnih linijah rekla: “Moja slikovna resničnost je nabita s strastjo\, jezikom povezanim s telesom\, dinamičnim gibanjem.” in s tem povzela tudi namen gestikularnega gibanja abstraktnega ekspresionizma\, ki je temeljilo na podzavesti in intuiciji. Samemu slikanju\, temeljenemu na hitrih potezah\, bi lahko sledili tudi v čase zgodnjega Zen budizma\, ki je znan tudi po monokromnih risbah s črnilom\, ki so jih menihi slikali na hiter in evokativen\nnačin\, da bi izrazili in upodobili svoja osebna prepričanja in vrednote. Iz tega lahko povzamemo\, da smo ljudje od nekdaj povezovali manj detajlirano ustvarjanje z višjo stopnjo emocionalne avtentičnosti in prepričljivosti\, kar pa ne izključuje nujno figuralnih upodobitev. Jelena Grgić s svojim ustvarjanjem združuje vse omenjene principe. \nSlike\, ki prikazujejo žalost\, strah\, tesnobo\, se pogosto razlivajo čez papir in komunicirajo le skozi nakazane oblike v črni in sivi ter ustvarjajo skorajšnje abstrakcije\, ki sovpadajo s čustvenimi pojmi\, ki so sami po sebi abstraktni in neobvladljivi. Bolj detajlirane risbe poudarjajo oči\, obrvi in usta\, ki služijo kot glavni ekspresivni deli obraza. Umetnica obraze slika od blizu\, z abstrahirano figuraliko\, ki človeka sooča s samim sabo kot tudi s človeškim soobstojem. Serija Emotivci se z\nneposrednim\, figuralnim in preprostim konceptom izogne pretiranemu patosu in očitnosti ter v pretirano apatično ozračje trenutnega obdobja na izviren način vnaša zvestobo temu\, kar je primarno človeško. \n Sara Nuša Golob Grabner \n\n\nHrvaško kulturno društvo v Mariboru\nKuratorka razstave: Sara Nuša Golob Grabner \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/emotivci-2024-02-02-18-00-00/
LOCATION:Razstavišče Vetrinjski
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/jelena-plakat_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240205T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240322T000000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240202T110649Z
LAST-MODIFIED:20240205T072404Z
UID:69052-1707091200-1711065600@kultura.maribor.si
SUMMARY:David Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava
DESCRIPTION:vsak delavnik do 22. 3. 2024 med 13.00 – 18.00\, OBRAT \nDavid Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava\nV četrtek\, 1. 2. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev samostojne stripovske razstave “Deveta briga”\, slovenskega striparja in ilustratorja Davida Krančana. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.0018.00 do 22.22.3.3.2024.2024.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPregledna razstava prinaša izbor stripovskih del\, ki jih je Krančan ustvaril v zadnjem desetletju. Obeta se nazoren in večplasten uvid v avtorjevo delo\, pri čemer do izraza ne prihaja le Krančanova nadarjenost za ustvarjanje pomenljivih zgodb\, temveč tudi njegova vešča izraba heterogenih stilskih izrazov\, ki jih vsakokrat prilagaja različnim ciljnim skupinam oziroma sami funkciji stripa. Glavnina postavitve je namenjena dvema nagrajenima stripoma\, izdanima pri Stripburgerju: to sta Grdina (2014) in Pijani zajec (2015). Videti bo moč tudi nekaj raziskovalnih kratkih stripov\, ki se posvečajo stripu kot takemu (teorija stripa)\, kot tudi dela\, ki jih je Krančan ustvaril za različne didaktične in promocijske namene. Predstavljen bo tudi najnovejši Krančanov strip za otroke z naslovom Mala Mara\, ki ga je ustvaril skupaj s tekstopiscem Jurijem Bobičem (založba ZTT EST\, 2023) in ki prinaša serijo zgodb iz vsakdanjika otrok. Pregled bogati serija pripravljalnih in študijskih risb\, kot tudi vrsta ilustracij in grafik\, pogosto vezanih na posamične stripovske izdaje oziroma druge samostojne projekte. Razstava bo tako v grobem razdeljena na stripe za otroke in stripe za odrasle; vsak segment bo kot zaključena celota postavljen v svojem prostoru\, pri čemer bo avtor z dodatnimi poslikavami razstavišče preobrazil v vznemirljivo scensko kuliso svojih stripovskih zgodb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDAVID KRANČAN (1984\, Ljubljana) \n\n\n\n\n\n\nje diplomiral iz stripa pri prof. Milanu Eriču na ALUO v Ljubljani. Krančan je dolgoletni član uredništva revije Stripburger. Po enoletnem študijskem izpopolnjevanju v Pragi se je leta 2009 vrnil v Slovenijo. Od leta 2011 ilustrira naslovnice Dnevnikovega Objektiva. Razstavlja v pomembnejših slovenskih in nekaterih evropskih galerijah. Krančan je tako v teoriji kot v praksi raziskovalec razsežnosti stripa kot likovnega izraza. Že več kot dve desetletji je kot mentor in predavatelj dejaven tudi na področju izobraževanja o stripu. Za ilustracije v Dnevnikovem Objektivu je na 13. bienalu ilustracije leta 2019 prejel plaketo Hinka Smrekarja. Njegov stripovski album Pijani zajec je leta 2015 prejel nagrado za najlepšo slovensko knjigo in bil izbran za najboljši strip po izboru poslušalcev oddaje Stripofilija na Radiu Študent. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa obisk razstave s šolsko skupino pišite na: info@pekarnamm.org \nVizualni material za novinarje: www.stripburger.org/press \nSoprodukcija: Stripburger/FORUM Ljubljana\, Pekarna Magdalenske mreže \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/david-krancan-deveta-briga-samostojna-stripovska-razstava/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/David-Krancan-Deveta-briga_full-1024x576-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240206T130000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240229T150000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240201T151706Z
LAST-MODIFIED:20240205T072515Z
UID:69025-1707224400-1709218800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Jazz ma razstavo
DESCRIPTION:JAZZ MA RAZSTAVO\nRazstava fotografij festivala Jazz ma mlade\n6. – 29. februar 2024 @ Kulturni inkubator \n\n\n\n\n\n\nV razstavišču Kulturnega inkubatorja (Koroška cesta 18) bo od 6. do 29. februarja 2024 na ogled razstava Jazz ma razstavo. Na razstavi so na ogled arhivske fotografije iz vseh šestih izvedb festivala ter celostna grafična podoba dosedanjih festivalov. \nLeta 2016 se je na junijske petke\, kot uvod v poletni festival Lent\, v Mariboru prvič odvil festival Jazz ma mlade. Potekal je v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor) in društva Glas podzemlja na Židovskem trgu in s ciljem združevanja mladih glasbenikov\, umetnikov in ljubiteljev kulinarike. \nOd takrat je\, z dvema premoroma (leta 2020 izvedba festivala ni bila mogoča zaradi epidemije COVID-19\, leta 2023 pa je Jazz ma mlade odpadel zaradi deževnega vremena)\, festival Jazz ma mlade doživel že šest izvedb. In prav na teh šest izvedb se osredotoča razstava\, ki jo sestavlja dvajset fotografij iz arhiva MKC Maribor. \nFotografi: Nejc Furek\, Janez Klenovšek\, Gregor Salobir \nIzbor fotografij in vizualna podoba razstave: Živa Mijatović \n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jazz-ma-razstavo-2024-02-06-13-00-00-2024-02-29-15-00-00/
LOCATION:Kulturni inkubator
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/Jazzmarazstavo28InstagramPost29.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240221T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241130T000000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20250218T143954Z
LAST-MODIFIED:20250219T083314Z
UID:84477-1708473600-1732924800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribor je naš!
DESCRIPTION:Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto. Predstavljal je severozahodna vrata Jugoslavije v svet. Mesto je postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom. \nLeta 1910 je v Mariboru živelo 27.994 prebivalcev v 1269 stanovanjskih objektih. Leta 1921 se je število prebivalcev povečalo na 30.739 prebivalcev\, stanovanjskih poslopij v mestu pa je bilo že 1455. Ob zadnjem štetju prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji leta 1931 je v Mariboru živelo 33.921 ljudi\, število stanovanjskih nepremičnin pa je naraslo na 1834. Kot nov dejavnik mariborskega prebivalstva so med letoma 1918 in 1941 nastopili Primorci\, ki so jugoslovanskemu Mariboru s svojo značajsko neposrednostjo vtisnili nov pečat. \nMed januarjem 1919 in aprilom 1921 so mestno upravo v Mariboru vodili vladni komisarji dr. Vilko Pfeifer\, nato pa dr. Josip Leskovar in za njim še Ivo Poljanec. Prve občinske volitve so bile razpisane za 26. april 1921. Največ glasov so prejeli socialisti\, iz njihovih vrst so izvolili tudi župana Viktorja Grčarja. Spodnještajerski Nemci se prvih občinskih volitev v Mariboru niso udeležili. Izid prvih občinskih volitev v Mariboru in okoliških občinah\, kjer so tudi zmagali socialisti\, je bil precej drugačen kot v drugih slovenskih občinah. \nDruge občinske volitve so bile 21. septembra 1924. Klerikalci Slovenske ljudske stranke in liberalci Jugoslovanske demokratske stranke so skupaj z Narodno socialistično stranko nastopili na občinskih volitvah v Mariboru kot Narodni blok. Samostojno so šli na volitve mariborski Nemci z Domačo gospodarsko stranko. Narodni blok je na drugih občinskih volitvah dobil 32 mandatov. Nemci in socialistična stranka so vsak dobili po štiri mandate v občinskem odboru\, komunistična delavska skupina pa en mandat. Novi župan je postal predstavnik Slovenske ljudske stranke dr. Josip Leskovar. \nZadnje občinske volitve med obema vojnama so bile leta 1927. S 14 mandati je zmagala Slovenska ljudska stranka\, takoj za njo so bili socialisti z 12 mandati. Šest mandatov je dobila Jugoslovanska demokratska stranka\, pet pa Domača gospodarska stranka Nemcev. Mestni svet je 24. januarja 1928 za župana izvolil dr. Alojzija Juvana iz vrst Slovenske ljudske stranke. V zadnjem izvoljenem občinskem odboru so kot mestni odborniki sedeli že vsi bodoči župani in podžupani (dr. Alojzij Juvan in Franjo Žebot iz Slovenske ljudske stranke ter dr. Franjo Lipold iz Jugoslovanske demokratske stranke). \nOb uvedbi kraljeve šestojanuarske diktature leta 1929 je bil razpuščen tudi mestni občinski svet. Že čez nekaj dni je veliki župan Mariborske oblasti postavil novo občinsko upravo z županom dr. Alojzijem Juvanom. Kasneje ga je nasledil liberalec dr. Franjo Lipold. Do konca Kraljevine Jugoslavije mestna občina ni mogla imeti drugačne politične usmeritve\, kot je bila tista v državi. \nZadnja\, največja sprememba v sestavi organov mestne občine\, se je zgodila jeseni 1935\, ob spremembi vlade v Beogradu\, ko je postal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen iz Slovenske ljudske stranke. Takrat so v Mariboru mestno občino z večino mestnih svetnikov prevzeli pristaši klerikalne stranke. Župan je ponovno postal dr. Alojzij Juvan\, podžupan pa Franjo Žebot. \nMed letoma 1918 in 1941 je na upravni razvoj mestne občine negativno vplivalo dejstvo\, da je Maribor proti svoji volji\, kot edina mestna občina v Jugoslaviji\, ostajal v občinskih mejah\, ki jih je določil zakon o občinah iz leta 1850. Njegova predmestja so še naprej ostajala samostojne občine. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribor-je-nas-2024-02-21-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Muzej narodne osvoboditve (Ulica heroja Tomšiča 5)\, Fotografski muzej (Koroška 19)\, Trafika – Muzej za enega (Trg revolucije)
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/02/maribor-je-nas.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240228T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240301T000000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240227T080527Z
LAST-MODIFIED:20240227T121345Z
UID:69205-1709078400-1709251200@kultura.maribor.si
SUMMARY:ANIMIRANE POČITNICE
DESCRIPTION:Spoznajte tehnike animacije in osnovne trike animiranih podob! V času počitnic bomo izdelali kratko stop animacijo in posneli animirano zgodbo za kratko pesem. Posneli bomo tudi zvok in brano besedilo\, vse skupaj pa zmontirali v celoto – kratek animirani film. \nSpoznali bomo posebnosti snemanja slike in zvoka\, video montažo in filmski jezik. Raziskovali bomo tudi aplikacije\, ki jih pametni telefoni ponujajo za enostavno delo na animaciji. Na 3-dnevni počitniški delavnici boste pridobili osnovna znanja za samostojno ustvarjanje animiranih filmov. \nPreko različnih aktivnosti in raziskovalnih iger\, ogledov in pogovorov ter praktičnega dela bomo spoznavali umetnost animiranih filmov. Pri samem delu povezujemo klasične likovne tehnike in materiale\, ki jih v fazi snemanja povezujemo z uporabo novih medijev. Na ta način prepoznavamo pametne naprave za namene ustvarjanja in video produkcije\, z materiali in orodji pa ohranjamo in spodbujamo razvoj ročnih spretnosti in fine motorike. Delo poteka individualno in v skupinah\, saj je za kvalitetni\nkončni izdelek potrebno veliko dela. Na ta način spodbujamo tudi kakovostno komunikacijo in krepimo socialne kompetence udeležencev. Animacija zahteva paleto znanj iz različnih umetniških\, znanstvenih in tehničnih področij\, znotraj katerih se lahko najde čisto vsak posameznik. \n\nPrijave: Zaradi omejenega števila mest vas prosimo\, da se predhodno prijavite s plačilom kotizacije do 27.2.2024. \nKlik za prijavo!  \n\nO mentorici: \nDelavnico vodi mag. Hana Repše\, ki se z poučevanjem animacije ukvarja že skoraj 20 let. Je programska vodja festivala ENIMATION in vodja šole animiranega filma ENIMATION school. Mentorica je bila že pri več kot 150 kratkih animiranih filmov otrok\, mladih in odraslih v Sloveniji\, na Tajvani\, na Hrvaškem\, v Angliji\, Srbiji …. usposablja tudi učitelje za filmsko vzgojo. Kot mentorica animiranega filma je vpeta mednarodno\, sodelovala pa je tudi pri nacionalnih projektih Filmska\nosnova šola (AKMS)\, Razumevanje filma (Slovenska Kinoteka) in SKUM (Univerza na primorskem). Ustvarjala je kratke animirane filme za video produkciji MKC Črka\, z videopoezijo Šalamun je mrtev (2015 in 2020)\, videospotu Proklete vijolice za MI2 (2017)\, animacija pri gledališki predstavi Moj Lajf za Lutkovno gledališče Maribor LGM (2018)\, ki je leta 2021 zaživel samostojno na spletu. V letu 2021 je s stripovsko animacijo sodelovala pri gledališki predstavi Reformatorji na odru\, ki je z\nBoštjanom Gorencem – Pižamo in Nikom Škrlecem do sedaj doživela že več kot 100 ponovitev. V letu 2022 je kot režiserka sodelovala pri kratkem animiranem filmu Kako je kokoška kuhala čaj\, leta 2023 pa kot avtorica ustvarila kratek animirani film Mačka Nikolisita. \nVabljene zainteresirane družine in posamezniki! \nVstopnica: 30 EUR / osebo. \nŠtevilo mest je omejeno na 10.  \nVstopnice si lahko zagotovite na tej povezavi. \n\n\nDogodek organizira Zavod MARS Maribor v sodelovanju z Društvom za razvoj filmske kulture in ENIMATION school. \nSpremljajte nas na: http://www.marsmaribor.org/ \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/animirane-pocitnice-2024-02-28-00-00-00-2024-03-01-00-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Delavnice,Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/28.2.-animirane-pocitnice_01_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240229T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240229T180000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240227T080937Z
LAST-MODIFIED:20240227T121507Z
UID:69372-1709229600-1709229600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Peach tea film club #2
DESCRIPTION:29. 2. 2024 ob 18.00\, Pekarna Magdalenske mreže \nPeach tea film club #2\nV četrtek\, 29. 2. 2024\, te ob 18.00 vabimo v Pekarno Magdalenske mreže na drugo srečanje filmskega kluba\, ki ga gosti naša ESE prostovoljka Güneş. Pridruži se nam na živahni razpravi o filmu “But I’m a Cheerleader”. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV filmskem klubu Peach tea želimo vzpostaviti prijetno vzdušje\, ki bo spodbujalo plodne razprave in medsebojno deljenje izkušenj\, ki presegajo vsakodnevno rutino doma\, službe ali šole. Mladi odrasli se zavedajo\, da je za to generacijo zelo pomembno imeti »tretji prostor« – varno in prijetno zatočišče za filmske navdušenke_ce\, kjer lahko sodelujejo v pogovorih in v njih delijo različne poglede o filmu in razmisleke\, ki se ob gledanju porodijo. \n\n\n\n\n\n\nPridi in deli svoja opažanja in mnenja\, skupaj odkrivajmo nove razsežnosti v svetu filma. Ustvarimo skupnost\, kjer ljubezen do filma spodbuja povezovanje in bogati naše kolektivne izkušnje. Srečevale_i se bomo vsakih 14 dni\, filme za ogled in razpravo pa bomo določale_i skupaj. \n\n\n\n\n\n\nDrugo srečanje bo posvečeno filmu “But I’m a Cheerleader” \n\n\n\n\n\n\nPoglobile_i se bomo v film Jamieja Babbita “Ampak jaz sem navijačica” (1999\, 85 min)\, ki spodbuja razmišljanje. Zgodba spremlja Megan (Natasha Lyonne)\, srednješolsko navijačico\, katero starši vpišejo na tabor\, kjer bo deležna različnih terapij za spreobrnjenje in “ozdravitev” lezbištva. Kljub zahtevnim okoliščinam\, Megan sprejme svojo seksualnost in spolno usmerjenost. \n\n\n\n\n\n\nGüneş\, naša ESE prostovoljka in gostiteljica filmskega kluba meni\, da ta film ni le zabaven\, ampak tudi dobro orodje za ozaveščanje o škodljivih učinkih konverzijske terapije ter močno zagovorja enakost in sprejemanje. Hkrati je večina udeleženih prvega srečanja kluba med ponujenimi možnostmi glasovala za obravnavo prav tega filma. \n\n\n\n\n\n\nVeselimo se še ene zanimive razprave in spoznavanja novih članic_ov kluba!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nGüneşin seznam predlaganih filmov za prihajajoča srečanja: \n\nMarcel the Shell with the Shoues on (2021 – Dean Fleischer Camp)\nThe Royal Tenenbaums (2001 – Wes Anderson)\nTriangle of Sadness (2022- Ruben Östlund)\nGuava Island (2019 – Hiro)\nBut I’m a Cheerleader (1999 – Jamie Babbit)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt izvaja ESE prostovoljka in je financiran s strani Evropske komisije. Dogodek poteka v angleškem jeziku. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/peach-tea-film-club-2-2024-02-29-18-00-00/
LOCATION:PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/website-1024x819-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240229T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240229T190000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240131T094036Z
LAST-MODIFIED:20240214T151313Z
UID:68948-1709233200-1709233200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kriplov zagovor
DESCRIPTION:»Komedija«\n\nCena vstopnice: 12.00 EUR \n\nPredstava Kriplov zagovor je nadaljevanje sodelovanja igralca in invalida Simona Šerbinka ter režiserja Matjaža Latina\, ki sta v preteklosti že ustvarila uspešno monodramo Krhkost. Slednja je nastala po eseju znanega francoskega filmskega ustvarjalca Jeana-Clauda Carrièra\, medtem ko Kriplov zagovor na izviren način prikazuje igralčevo avtobiografsko zgodbo o rehabilitaciji in vključevanju invalidov v družbo. \nPredstava tematizira različne vrste invalidnosti; tako telesne kot duševne diagnoze. Igralec svojo osebno zgodbo predstavlja na (navidezno) sproščen način ter z veliko mero družbene kritike in samoironije. Hkrati predstava odpira in podira različne tabuje\, povezane z invalidnostjo\, ter posega v boleče osebne in socialne teme. \nKriplov zagovor je monodrama\, podnaslovljena kot »komedija«. Vključuje elemente različnih žanrov\, od angažirane stand up komedije do dokumentarnega realizma. Ključnega pomena je vsekakor razgaljenje – iskreno in intimno podajanje osebne zgodbe igralca\, ki mu je invalidnost usodno zaznamovala življenje in ga stigmatizirala. Vendar je igralec Šerbinek kljub izgubi obeh nog ponovno našel smisel\, dokončal dve fakulteti in si ustvaril družino. Predstava tako ponudi veliko več kot golo podajanje biografskih podatkov – ustvarjalec skuša na odru doživeti preporod in poračunati s preteklostjo. \n»Potem pa sem si rekel: »Ej\, stari\, povej končno v predstavi\, kdo si. Kdaj si postal takšen?« Takšen sem postal takrat\, ko sem ostal brez nog.« \nInvalid\, povzeto po SSKJ:\n»ETIMOLOGIJA besede invalid: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide\, prvotno ‛nemočen’\, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak\, čvrst’.«\nKripelj\, po domače kripl\, povzeto po SSKJ:\n»Nižje pog. invalid\, pohabljenec: dobil je strel v koleno in ostal kripelj / kot psovka\, ti kripeljni mi delajo spet težave.« \nIz kritike v Večeru:\n»Žanrske oznake niso najbolj bistvena stvar\, so pa lahko zelo uporabne. Kriplov zagovor bi lahko kljub strukturiranosti in nekaterim metagledališkim intervencijam označili za stand up. Prvič\, zato ker bi bila to še večja vaba za publiko kot “komedija”; drugič zato\, ker sta »stand up« in invalidski voziček kontradiktorna pojma\, navsezadnje pa zato\, ker to pač po večini elementov je stand up. Pri Kriplovem zagovoru se smejimo približno toliko kot pri večini stand upov – včasih iz srca\, včasih iz zadrege –\, ampak v primerjavi z večino ima veliko prednost: gre za monotematski stand up in gre za stand up z dobro motivacijo in nameni. Ko si boste torej naslednjič zaželeli videti stand up\, naj bo to Kriplov zagovor.«\nPetra Vidali\, Večer\, 21. januar 2023 \n\n\n\n\nNakup kart \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kriplov-zagovor-2024-02-29-19-00-00/
LOCATION:Mali oder Narodnega doma
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/csm_KRIPLOV_ZAGOVOR_C_Matjaz_Wenzel_2022_06_M_555cd216b8.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240229T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240229T190000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240227T080538Z
LAST-MODIFIED:20240227T121527Z
UID:69213-1709233200-1709233200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Duhovna odstiranja z Natašo Jenuš
DESCRIPTION:Duhovna odstiranja si je v obliki pisemskih ‘popotovanj’ skozi prostor in čas poleti 2023 omislila prof. slovenščine in zgodovine Nataša Jenuš\, ki bo vodila tokratni pogovor. K sodelovanju je povabila svoje prijatelje različnih poklicnih profilov in zanimanj\, s katerimi se dotika različnih aktualnih in večnih tem – med drugim odstirajo dejansko odkrivanje sveta in domačih logov\, razmišljajo pa tudi o notranjih potovanjih duše\, o potovanjih od človeka k človeku\, o potovanjih k\nsebi in še o marsičem drugem. Prvi dopisovalci Nataše Jenuš so bili Vili Ravnjak\, dramaturg v SNG Maribor\, pisatelj\, učitelj duhovnih veščin\, Maja Pezdirc\, dr. med.\, spec. družinske medicine\, zaposlena v Zdravstvenem domu Brežice\, Jelka Pšajd\, etnologinja v Pomurskem muzeju Murska Sobota\, in Dragan Potočnik\, zgodovinar\, pesnik\, pisatelj\, predsednik Društva popotnikov Vagant. Tokrat se bodo dopisovalci srečali in pogovarjali v Vetrinjskem dvoru\, kam jih bo odneslo\, pa ne ve nihče … Vabljeni k\nposlušanju ! \n\n\nOrganizator: Društvo popotnikov Vagant\, Maribor \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/duhovna-odstiranja-z-nataso-jenus-2024-02-29-19-00-00/
LOCATION:Večnamenska dvorana
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/423223310n_2_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240229T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240229T210000
DTSTAMP:20260408T063947
CREATED:20240227T080732Z
LAST-MODIFIED:20240227T121539Z
UID:69290-1709233200-1709240400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kriplov zagovor
DESCRIPTION:Kriplov zagovor je avtobiografska predstava igralca invalida\, ki z veliko mero samoironije in družbene kritike predstavlja različne vrste in oblike invalidnosti. \nPredstava Kriplov zagovor je imela do sedaj že 17 ponovitev na različnih lokacijah\, med drugim je uspešno sodelovala na mednarodnem festivalu monodrame v Zadru\, kjer je bila premierno uprizorjena v hrvaškem jeziku. Za izvedbo predstave na festivalu ZIZ v Mariboru je Simon Šerbinek prejel nagrado žirije. Sledil je odmeven dogodek v Cankarjevem domu\, kjer je Simon predstavil še svoj roman Življenje v podzavesti; Borec – dnevnik nekega strahopetca. Častni pokrovitelj predstave je bil varuh človekovih pravic Peter Svetina\, dogodek pa je potekal pod okriljem Ozare Slovenija – nacionalnega združenja za kakovost življenja. Simon Šerbinek je bil ob tem povabljen\, da je odigral kratek odlomek iz predstave na državni prireditvi ob dnevu človekovih pravic 8. decembra 2023 v Cukrarni v Ljubljani. \nNakup vstopnic \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kriplov-zagovor-2024-02-29-19-00-00-2024-02-29-21-00-00/
LOCATION:Maribor center / Mali oder Narodnega doma Maribor (Ulica kneza Koclja 9\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/4a3d4dd6-9d3e-4589-b8e8-c0692b6ee240.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR