BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240110T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240215T180000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240104T135608Z
LAST-MODIFIED:20240105T111826Z
UID:67546-1704909600-1708020000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Slikoviti svetovi Luigija Kasimirja
DESCRIPTION:Razstava Mladi kustos 2024\nSlikoviti svetovi Luigija Kasimirja\nGalerija Media Nox\, Maribor\, 10. 1. 2024–15. 2. 2024 \nŠtudenti 3. letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v Galeriji Media Nox razstavljajo izbrana dela na Ptuju rojenega grafika Luigija Kasimirja (1881–1962). Že za časa svojega življenja evropsko priznan umetnik je zapustil kakovostne grafike\, ki so nastale kot spomini na njegove domače kraje\, potovanja v bližnje in tudi bolj oddaljene kraje (Bruck\, Salzburg\, München\, London\, Rim\, New York in drugam) ter kot dokumenti vojnega opustošenja. Na razstavi so predstavljene skrbno izbrane romantične vedute in grafike s pomembno dokumentarno vrednostjo. \nMladi kustosi: Marko Balažič\, Monika Gerečnik\, Ana Pleteršek\, Rebeka Prelog\, Jan Slaček\, Lara Tumpej\, Lucija Zemljič \nOtvoritev razstave bo v sredo\, 10. januarja\, ob 18. uri v Galeriji Media Nox.  \nVabljeni! \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/galerija-media-nox-slikoviti-svetovi-luigija-kasimirja-2024-01-10-18-00-00-2024-02-15-18-00-00/
LOCATION:Galerija Media Nox
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/SL17-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240119T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240225T190000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240108T091817Z
LAST-MODIFIED:20240108T091819Z
UID:67808-1705690800-1708887600@kultura.maribor.si
SUMMARY:LARA JERANKO MARCONI / NOREC
DESCRIPTION:Lara Jeranko Marconi / Norec\nUGM Kabinet\, Strossmayerjeva ulica 6\n19. januar 2024–25. februar 2024\notvoritev: petek\, 19. januar 2024\, 19.00 \nkustosinja: Majda Božeglav Japelj (Obalne galerije Piran) \nZ veseljem predstavljamo razstavo del Lare Jeranko Marconi\, slikarke in ilustratorke iz Kopra\, ki je nastala v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran. \nIzbrana dela\, nastala v obdobju zadnjih petih let (2018-2022)\, so vključena v različne tematske cikle z zgovornimi naslovi: Ikone\, Relikvije\, Portreti\, Tapiserije\, Korespondenca\, Mape … Nič manj pomemben oziroma ključen je naslov razstave: Norec. V Tarotu vseprisotna figura je naselila tudi magični svet Larinih  podob. Avtorica ga upodablja kot počlovečeno živalsko bitje\, volkec\, ki v svojih številnih preobrazbah vstopa v kompleksno zaporedje dogodkov na stenskih in prostorskih tapiserijah\, v filigransko stkane reliefne papirnate strukture\, v mehko izvezene podobe na platnu in risbe. V seriji 21 risb Blue tarot norec pooseblja čistost duha\, veselje\, radost\, pozitivno razpoloženje\, ki pa v naslednjem trenutku lahko nezavedno zdrsne v obup in slutnjo lastnega konca. Na nek način ohranja podobo tragičnega lika\, ta ponazarja človekovo pot skozi življenje\, polnem takih in drugačnih izkušenj. \nLarin svet rastlinskih arabesk in počlovečenih živalskih figur je pogosto pripovedno strnjen na monokromnih barvnih površinah\, kjer se v sredinski krožni kompoziciji odvija dramatično zgoščen formalno-vsebinski  tekst. V teh postmodernih herbarijih\, ob katerih se spomnimo na onirični svet holandskega renesančnega slikarja Hieronimusa Boscha\, je čutiti neslišno vibriranje rastlin. Te se v vročični energiji predstavljanja gostijo\, razraščajo\, prepletajo oziroma goltajo neme prebivalce prostorsko in časovno nedoločljivih prostorov\, domišljijskih krajin. \nŽivalska bitja s človeškimi potezami so v stanju nenehne preobrazbe\, levitve\, kot nekakšni hibridi\, ki pod krinko ene skrivajo podobo druge živalske vrste. V gledalcu vzbujajo nasprotujoča si čustva. Neprikrito občudovanje se izmenjuje z občutkom nelagodja\, saj s subtilno eleganco na nek način razkrivajo nadvse kruta dejanja: na pol prerezana\, s sulico prebodena ali celo razčetverjena živalska telesa\, katerih posamezni kosi se lahko zatem pojavijo v drugem ciklu. V  mislih imamo del postavitve z naslovom Relikvije\, ki spominja na Kabinet čudes (Wunderkammer) iz 16. in 17. stoletja. Gre za privilegirane prostore\, v katerih so se hranile zanimive\, predvsem pa redke najdbe predmetov in naravnih heterogenih podob\, z namenom spodbujanja predstav o novih\, drugačnih podobah sveta. V omenjenem ciklu torej najdemo dragocene ostanke preminulih živih bitij ki so\, skupaj z botanično zbirko redkih rastlin\, skrbno razvrščena v steklene relikviarije. \nNavidezno normalen kontekst z elementi absurda\, ki ga zaznavamo v delu primorske umetnice\, zahteva od gledalca pozornost in zbrano opazovanje. Pravzaprav gre za dokaj neobičajen pristop v sodobnem času hitrega in površnega konzumiranja vsega\, ne zgolj podob. Larine krhke papirnate stvaritve\, prepojene z lirično otožnostjo\, skozi katero se pretaka jedka ironija\, govorijo o skrivnostni naravi življenja in človekovega odnosa do sveta. Namigujejo na generično in spremenljivo moč umetnosti; so kot nekakšni talismani\, žive entitete\, z magično sposobnostjo vplivanja\, preoblikovanja posameznika in s tem celotnega sveta. \nLara Jeranko Marconi (Koper\, 1984)\, slikarka in ilustratorka iz Kopra\, se je likovno formirala na beneški Akademiji lepih umetnosti. Uvršča se med izbrane slovenske vizualne umetnike mlajše generacije. Za njeno ustvarjalno rast je bil pomemben 52. Beneški bienale\, ko je imela priložnost sodelovati s slovitim umetnikom Raymondom Pettibonom. Svojo prvo osebno razstavo v Sloveniji je postavila v Galeriji Insula v Izoli leta 2008.  Deset let kasneje je v koprski Galeriji Loža sodelovala na mednarodni skupinski razstavi Maravee Mind. Lara Marconi Jeranko je perspektivna umetnica\, ki je na določeni stopnji svojega raziskovanja zamenjala čopič za škarje in njena prepoznavna stalnica so postale izrezanke (papercutting). V znamenju te posebne likovne zvrsti je tudi njena tokratna osebna razstava.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/lara-jeranko-marconi-norec/
LOCATION:UGM Kabinet\n6 Strossmayerjeva ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/Lara_Jeranko_Marconi__Korespondenc_I__2021__izrezanka__rocno_izdelan_papir_in_zlati_listici__50_x_70_cm.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240129T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240224T000000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240130T064616Z
LAST-MODIFIED:20240201T091326Z
UID:68920-1706486400-1708732800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje
DESCRIPTION:Odprtje razstave Radovana Kunića: Množenje in razmnoževanje. \nVljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Radovana Kunića Množenje in razmnoževanje\, ki bo v petek\, 26. januarja 2024\, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. \nZnačaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda\, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem\, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop\, ki se ujema z dinamiko narave\, ki se počasi spreminja\, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi\, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/radovan-kuni-mnozenje-in-razmnozevanje-2024-01-29-00-00-00-2024-02-24-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / MMC KIBLA/KIBELA (Ulica kneza Koclja 9\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/25ce77ca-70e1-43bb-a51c-71f5e563e193.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240130T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240210T000000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240130T072240Z
LAST-MODIFIED:20240201T091340Z
UID:68930-1706572800-1707523200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Natalija Juhart Brglez: Geometrijski sprehodi; raziskovanje mestne krajine
DESCRIPTION:Samostojna razstava Natalije Juhart Brglez. \nVljudno vabljeni na odprtje razstave Geometrijski sprehodi; raziskovanje mestne krajine umetnice in slikarke Natalije Juhart Brglez\, ki bo v petek\, 12. januarja 2024\, ob 19. uri v razstavišču artKIT. \nMed hojo po mestu se oko sidra na specifičnih stičiščih\, perspektivnih zgostitvah in izraznih kontrastih. Ne glede na letne čase\, stavbe mesta ostajajo kot tihi gradniki in glasniki tega\, kar je\, in tega\, kar je že bilo. Vidimo jih lahko vedno drugače\, iz raznih kotov\, kompozicijskih nagibov\, rasti pogleda ali zasuka. V na videz preprostih grafičnih upodobitvah se pojavljajo nam znani urbani prostori\, ki jih v svoji kompozicijski enkratnosti doživljamo kot novonastalo in svežo perspektivo. \nNjene vizualne kulise govorijo o estetiki dovršenosti in arhitekturno bogati domišljiji\, ki jo generira njen ustvarjalni vir. Med raziskovanjem mestne krajine nastajajo poti\, ki nas popeljejo na sprehode\, kjer domujejo prehodi spajanja sofisticirane nežne kolažnosti in kubističnega vizualnega umetničinega spomina in sanj. \nOdpiralni čas: od torka do petka od 15. do 19. ure\, v soboto od 10. do 13. ure \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/natalija-juhart-brglez-geometrijski-sprehodi-raziskovanje-mestne-krajine-2024-01-30-00-00-00-2024-02-10-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / artKIT (Glavni trg 14\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/610b189d-afaa-42c4-ac25-d1f5ec74d075.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240130T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240312T180000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240124T135227Z
LAST-MODIFIED:20240125T113025Z
UID:68728-1706634000-1710266400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava EM-KA-CE: voden ogled
DESCRIPTION:30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor\nVoden ogled razstave EM-KA-CE v Univerzitetni knjižnici Maribor \nV torek\, 30. januarja 2024\, ob 17. uri bodo po razstavi EM-KA-CE\, ki je še do 31. januarja na ogled v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor\, vodili akterji\, ki so pomembno zaznamovali bogato in raznoliko delovanje MKC Maribor v zadnjih desetletjih. Jože Kos Grabar bo spregovoril o rojevanju oz. vzpostavljanju zavoda in njegovih programov v osemdesetih in v začetku devetdesetih 20. stoletja\, Jože Slaček o sodobni multimedijski umetnosti in z njo povezanimi dejavnostmi in festivali\, Sonja Gregorn o likovni galerijski dejavnosti\, Petra Kolmančič o literarnih projektih ter aktualna direktorica Marja Guček o mladinskem turizmu\, evropskih projektih in trenutni usmeritvi MKC Maribor. \nRazstava\, ki so jo ob 30. obletnici MKC Maribor pripravili v Univerzitetni knjižnici Maribor\, ponuja vpogled v njegovo bogato in raznoliko dediščino ter poudarja njegov nepogrešljiv prispevek k mariborskemu kulturnemu življenju. Razstavo dopolnjuje katalog\, v katerem je kronološko in sistematično prikazano delovanje zavoda. S tem želimo širši javnosti približati zgodovino tega zavoda ter njegov pomen za Maribor. Skozi razstavo boste lahko potovali skozi čas\, spoznavali dosežke in prepoznavali ključne trenutke v razvoju MKC Maribor\, ki je postal neizbrisen del mariborske kulturne dediščine. V Avli je na voljo za ogled 15 opaznejših plakatov MKC Maribor\, ki so jih pripravili za različne dogodke in priložnosti. V knjižnem razstavišču je na plakatih\, obešenih na stebrih\, v časovnem traku predstavljena zgodovina MKC Maribor ter pomembnejši dosežki in dogodki. V vitrinah so podrobneje predstavljeni pomembnejši projekti in dejavnosti\, kot so MFRU\, Performa\, Rokerji pojejo pesnike\, Jazz ma mlade\, LGBTQ\, Slovenski dnevi knjige\, MKC Črka\, KONS in Media Nox idr. \nVabljeni! \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-em-ka-ce-voden-ogled-2024-01-30-17-00-00-2024-03-12-18-00-00/
LOCATION:Univerzitetna knjižnica Maribor
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/mkc30_vaba2Bzaweb-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240201T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240322T000000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240124T100104Z
LAST-MODIFIED:20240125T113353Z
UID:68724-1706745600-1711065600@kultura.maribor.si
SUMMARY:David Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava
DESCRIPTION:Otvoritev samostojne stripovske razstave “Deveta briga”\, slovenskega striparja in ilustratorja Davida Krančana. \nV četrtek\, 1. 2. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na otvoritev samostojne stripovske razstave “Deveta briga”\, slovenskega striparja in ilustratorja Davida Krančana. \nPregledna razstava prinaša izbor stripovskih del\, ki jih je Krančan ustvaril v zadnjem desetletju. Obeta se nazoren in večplasten uvid v avtorjevo delo\, pri čemer do izraza ne prihaja le Krančanova nadarjenost za ustvarjanje pomenljivih zgodb\, temveč tudi njegova vešča izraba heterogenih stilskih izrazov\, ki jih vsakokrat prilagaja različnim ciljnim skupinam oziroma sami funkciji stripa. Glavnina postavitve je namenjena dvema nagrajenima stripoma\, izdanima pri Stripburgerju: to sta Grdina (2014) in Pijani zajec (2015). Videti bo moč tudi nekaj raziskovalnih kratkih stripov\, ki se posvečajo stripu kot takemu (teorija stripa)\, kot tudi dela\, ki jih je Krančan ustvaril za različne didaktične in promocijske namene. Predstavljen bo tudi najnovejši Krančanov strip za otroke z naslovom Mala Mara\, ki ga je ustvaril skupaj s tekstopiscem Jurijem Bobičem (založba ZTT EST\, 2023) in ki prinaša serijo zgodb iz vsakdanjika otrok. \nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 22. 3. 2024. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/david-krancan-deveta-briga-samostojna-stripovska-razstava-2024-02-01-00-00-00-2024-03-22-00-00-00/
LOCATION:Okolica / OBRAT (Trg revolucije 9\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/4a087941-7474-41c0-bd27-0516fc0bdab8.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240202T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241230T000000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240126T075917Z
LAST-MODIFIED:20240126T103458Z
UID:68885-1706832000-1735516800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Spekter. 70 let Zbirke UGM
DESCRIPTION:Na veliki novi razstavi v Umetnostni galeriji Maribor razpiramo spekter pogledov\, pozicij\, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same. \nOtvoritev: petek\, 2. februar 2024\, 19.00\n2. februar 2024–3. december 2025 \nKakor umetniško delo tvorijo številni elementi\, ki jih z uporabo veščin in orodij v harmonije spretno kombinirajo in soočajo njihovi avtorji in avtorice\, je tudi razstava umetniška forma sama zase\, ob snovanju katere veljajo načela\, sorodna snovanju umetniškega dela – kjer so umetniška dela sestavni elementi konglomerata celote. \n»Le čevlje sodi naj kopitar. Po izobrazbi nisem umetnostni zgodovinar\, temveč industrijski oblikovalec\, zato sem v vlogi avtorja postavitve primarno posegal po ključih formalizma – barve\, teksture in oblike – kriterijih\, ki so po definiciji del moje profesionalne domene. Osrednje vodilo pri postavitvi razstave\, od izbora do načina predstavitve del\, prostorskih intervencij (barve in obloge sten\, način okvirjanja in obešanja)\, je preizpraševanje ideje standarda.« — David Tavčar \nUmetnostna galerija Maribor v letu\, ko praznujemo 70 let\, vabi k obisku nove občasne postavitve naše zbirke. Tokratno postavitev je zasnoval oblikovalec David Tavčar\, ki je v preteklem letu prečesal Zbirko UGM in iz nje izbral več kot 250 umetnin\, ikoničnih\, manj znanih ali prvič razstavljenih\, ter jih v sedmih sobanah in dveh dvoranah postavil v razgibano avtorsko doživetje. \nUmetnostna galerija Maribor od leta 1954 domuje v palači na Strossmayerjevi ulici\, ki zaradi prostorskih omejitev ne dopušča sočasne stalne postavitve zbirke in velikih občasnih razstav. Ta izziv v galeriji že vrsto let premagujemo tako\, da na občasnih postavitvah Zbirke UGM v vedno novih konstelacijah del in načinih predstavitve ponudimo svež premislek o naši zbirki ter zgodovini umetnosti preteklega stoletja v mestu\, regiji in Sloveniji. \nČe je kuratorka Nadja Gnamuš pred desetimi leti na razstavi 60! Panorama zasnovala postavitev zbirke okoli vsebinskih in tematskih sklopov (osebno\, umaknjeni subjekt\, kulturne krajine in politično)\, pred štirimi leti pa smo 100+ vrhuncev iz Zbirke UGM postavili v kronološkem in slogovnem zaporedju\, se Spekter osredotoča na formalne aspekte vizualne umetnosti: barva\, oblika\, material\, tekstura\, kompozicija. Prav tako smo v pričakovanju širitve v nove razstavne prostore na Rotovškem trgu posebno pozornost namenili prostorom našega do sedaj edinega domovanja in z oblikovalskimi konturami izpostavili najbolj značilne in karizmatične poteze palače na Strossmayerjevi. Pod taktirko Davida Tavčarja so prostori Umetnostne galerije Maribor postali prizorišča razstavljalskih eksperimentov in interpretacij zgodovinskih oblik postavitev umetnosti: od salonskega principa\, principa bele kocke\, do skicoznih postavitev in povsem originalnih novih form. \nOblikovalec David Tavčar je prodoren mlad oblikovalec\, znan zlasti po oblikovanju tekstila za mednarodne modne hiše in podjetja s tradicijo\, interierjih in lastni blagovni znamki. V oblikovanju ga odlikuje sproščena in igriva poteza risbe z roko\, smisel za humor in neizčrpen vir referenc na zgodovino umetnosti\, obrti in oblikovanja. Tavčar podobe niza v zaporedja in mreže ter tako ustvarja prepoznavne vzorce\, ki od bližnjih detajlov do učinka od daleč tvorijo kompleksno in suvereno celoto. Umetnostna galerija Maribor je Tavčarju\, kot izrazito svojstvenemu connoisseurju umetnosti\, zaupala in podala carte blanche\, da s svojim pogledom in uporabo del iz Zbirke UGM splete bogato tapiserijo formalnih umetnostnih asociacij in konverzacij. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/spekter-70-let-zbirke-ugm-2024-02-02-00-00-00-2025-12-03-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva 6\, Maribor)
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/spekter.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240202T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240304T180000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240131T090747Z
LAST-MODIFIED:20240201T091606Z
UID:68946-1706896800-1709575200@kultura.maribor.si
SUMMARY:EMOTIVCI
DESCRIPTION:Ob pozornem opazovanju sodobne družbe in njenih produktov bi lahko rekli\, da živimo v post-čustvenem času. Kot družba smo čustva potisnili na obrobje prioritet. Videna so kot nekaj\, kar je sicer nujen del življenja\, a njihovo izkazovanje in neposredno izražanje (v življenju in umetnosti) je v mnogih primerih videno kot neolikano in manjvredno. Dnevi baročne patetike so mimo\, prav tako romantične upodobitve človeškega čustvovanja v naravi – tudi mediji nas morajo redno opominjati\, da je\nlegitimno doživljati celoten čustveni spekter in da so naše reakcije normalne\, saj se je skozi leta to de-normaliziralo do te mere\, da povsem običajne izraze psihološkega doživljanja dojemamo kot sramotne. Razumljivo je\, da se je s spremembo mentalitete spremenila tudi umetnost. Dadaisti so zavračali kakršenkoli pomen in interpretacijo\, se oddaljili od nagovarjanja skozi emotivnost\, abstraktna umetnost je čustva iz figuralnih upodobitev spremenila v čustvene geste – predvsem pri abstraktnem\nekspresionizmu in “action painting”. Sodobna umetnost pogosto teži k izražanju skozi zakrite\, neočitne upodobitve\, pospremljene s teoretičnimi koncepti\, figuralika je v trenutnem obdobju najdena redkeje. Medtem ko je vsako od omenjenih gibanj pomembno in je nedvomno ustvarilo kvalitetna dela\, ki so doprinesla k razvoju likovnih praks\, se nam vseeno lahko poraja vprašanje\, ali smo se namerno distancirali od direktnih upodobitev čustev in splošnega človeškega doživljanja\, ker smo se v obdobju\,\nki od nas zahteva konstantno racionalnost in preračunljivost\, namerno distancirali tudi od čustev samih? \nJelena Grgić z razstavo Emotivci predstavlja serijo\, ki v celoti obsega več kot šesto monokromnih risb in slik. Čeprav na vseh vidimo obraze\, ne gre za portrete\, umetnica ustvarja študije človeških značajev in izrisuje izraze primarnih ter sekundarnih čustev. Umetniška dela so minimalistična\, ustvarjena le z nekaj potezami\, ekspresija pa je ustvarjena prek premišljene uporabe različnih tehnik in variiranja v stilu nanašanja. Obrazi niso poimenovani s prikazanim stanjem\,\ngledalec mora intuitivno prepoznati upodobljeno čustvo in s tem preizkusiti lastno introspekcijo ter čustveno odprtost\, ko se delom manjšega formata tudi fizično približa in dovoli\, da podobe z njim komunicirajo direktno. Enotnost sloga z manjšimi variacijami in nizanje večjega števila manjših likovnih del nas obda s podobami ljudi\, ki necenzurirano izkazujejo svoje čustveno stanje in v galerijskem prostoru ustvari družbo\, v kateri lahko brez zadržka čutimo\, prepoznavamo čustva drugih in\niskreno procesiramo videno in doživljeno. \nMarta Jungwrith je o svojih slikah\, osnovanih na gestikularnih linijah rekla: “Moja slikovna resničnost je nabita s strastjo\, jezikom povezanim s telesom\, dinamičnim gibanjem.” in s tem povzela tudi namen gestikularnega gibanja abstraktnega ekspresionizma\, ki je temeljilo na podzavesti in intuiciji. Samemu slikanju\, temeljenemu na hitrih potezah\, bi lahko sledili tudi v čase zgodnjega Zen budizma\, ki je znan tudi po monokromnih risbah s črnilom\, ki so jih menihi slikali na hiter in evokativen\nnačin\, da bi izrazili in upodobili svoja osebna prepričanja in vrednote. Iz tega lahko povzamemo\, da smo ljudje od nekdaj povezovali manj detajlirano ustvarjanje z višjo stopnjo emocionalne avtentičnosti in prepričljivosti\, kar pa ne izključuje nujno figuralnih upodobitev. Jelena Grgić s svojim ustvarjanjem združuje vse omenjene principe. \nSlike\, ki prikazujejo žalost\, strah\, tesnobo\, se pogosto razlivajo čez papir in komunicirajo le skozi nakazane oblike v črni in sivi ter ustvarjajo skorajšnje abstrakcije\, ki sovpadajo s čustvenimi pojmi\, ki so sami po sebi abstraktni in neobvladljivi. Bolj detajlirane risbe poudarjajo oči\, obrvi in usta\, ki služijo kot glavni ekspresivni deli obraza. Umetnica obraze slika od blizu\, z abstrahirano figuraliko\, ki človeka sooča s samim sabo kot tudi s človeškim soobstojem. Serija Emotivci se z\nneposrednim\, figuralnim in preprostim konceptom izogne pretiranemu patosu in očitnosti ter v pretirano apatično ozračje trenutnega obdobja na izviren način vnaša zvestobo temu\, kar je primarno človeško. \n Sara Nuša Golob Grabner \n\n\nHrvaško kulturno društvo v Mariboru\nKuratorka razstave: Sara Nuša Golob Grabner \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/emotivci-2024-02-02-18-00-00/
LOCATION:Razstavišče Vetrinjski
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/jelena-plakat_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240205T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240322T000000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240202T110649Z
LAST-MODIFIED:20240205T072404Z
UID:69052-1707091200-1711065600@kultura.maribor.si
SUMMARY:David Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava
DESCRIPTION:vsak delavnik do 22. 3. 2024 med 13.00 – 18.00\, OBRAT \nDavid Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava\nV četrtek\, 1. 2. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev samostojne stripovske razstave “Deveta briga”\, slovenskega striparja in ilustratorja Davida Krančana. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.0018.00 do 22.22.3.3.2024.2024.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPregledna razstava prinaša izbor stripovskih del\, ki jih je Krančan ustvaril v zadnjem desetletju. Obeta se nazoren in večplasten uvid v avtorjevo delo\, pri čemer do izraza ne prihaja le Krančanova nadarjenost za ustvarjanje pomenljivih zgodb\, temveč tudi njegova vešča izraba heterogenih stilskih izrazov\, ki jih vsakokrat prilagaja različnim ciljnim skupinam oziroma sami funkciji stripa. Glavnina postavitve je namenjena dvema nagrajenima stripoma\, izdanima pri Stripburgerju: to sta Grdina (2014) in Pijani zajec (2015). Videti bo moč tudi nekaj raziskovalnih kratkih stripov\, ki se posvečajo stripu kot takemu (teorija stripa)\, kot tudi dela\, ki jih je Krančan ustvaril za različne didaktične in promocijske namene. Predstavljen bo tudi najnovejši Krančanov strip za otroke z naslovom Mala Mara\, ki ga je ustvaril skupaj s tekstopiscem Jurijem Bobičem (založba ZTT EST\, 2023) in ki prinaša serijo zgodb iz vsakdanjika otrok. Pregled bogati serija pripravljalnih in študijskih risb\, kot tudi vrsta ilustracij in grafik\, pogosto vezanih na posamične stripovske izdaje oziroma druge samostojne projekte. Razstava bo tako v grobem razdeljena na stripe za otroke in stripe za odrasle; vsak segment bo kot zaključena celota postavljen v svojem prostoru\, pri čemer bo avtor z dodatnimi poslikavami razstavišče preobrazil v vznemirljivo scensko kuliso svojih stripovskih zgodb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDAVID KRANČAN (1984\, Ljubljana) \n\n\n\n\n\n\nje diplomiral iz stripa pri prof. Milanu Eriču na ALUO v Ljubljani. Krančan je dolgoletni član uredništva revije Stripburger. Po enoletnem študijskem izpopolnjevanju v Pragi se je leta 2009 vrnil v Slovenijo. Od leta 2011 ilustrira naslovnice Dnevnikovega Objektiva. Razstavlja v pomembnejših slovenskih in nekaterih evropskih galerijah. Krančan je tako v teoriji kot v praksi raziskovalec razsežnosti stripa kot likovnega izraza. Že več kot dve desetletji je kot mentor in predavatelj dejaven tudi na področju izobraževanja o stripu. Za ilustracije v Dnevnikovem Objektivu je na 13. bienalu ilustracije leta 2019 prejel plaketo Hinka Smrekarja. Njegov stripovski album Pijani zajec je leta 2015 prejel nagrado za najlepšo slovensko knjigo in bil izbran za najboljši strip po izboru poslušalcev oddaje Stripofilija na Radiu Študent. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa obisk razstave s šolsko skupino pišite na: info@pekarnamm.org \nVizualni material za novinarje: www.stripburger.org/press \nSoprodukcija: Stripburger/FORUM Ljubljana\, Pekarna Magdalenske mreže \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/david-krancan-deveta-briga-samostojna-stripovska-razstava/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/David-Krancan-Deveta-briga_full-1024x576-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240206T130000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240229T150000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240201T151706Z
LAST-MODIFIED:20240205T072515Z
UID:69025-1707224400-1709218800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Jazz ma razstavo
DESCRIPTION:JAZZ MA RAZSTAVO\nRazstava fotografij festivala Jazz ma mlade\n6. – 29. februar 2024 @ Kulturni inkubator \n\n\n\n\n\n\nV razstavišču Kulturnega inkubatorja (Koroška cesta 18) bo od 6. do 29. februarja 2024 na ogled razstava Jazz ma razstavo. Na razstavi so na ogled arhivske fotografije iz vseh šestih izvedb festivala ter celostna grafična podoba dosedanjih festivalov. \nLeta 2016 se je na junijske petke\, kot uvod v poletni festival Lent\, v Mariboru prvič odvil festival Jazz ma mlade. Potekal je v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor) in društva Glas podzemlja na Židovskem trgu in s ciljem združevanja mladih glasbenikov\, umetnikov in ljubiteljev kulinarike. \nOd takrat je\, z dvema premoroma (leta 2020 izvedba festivala ni bila mogoča zaradi epidemije COVID-19\, leta 2023 pa je Jazz ma mlade odpadel zaradi deževnega vremena)\, festival Jazz ma mlade doživel že šest izvedb. In prav na teh šest izvedb se osredotoča razstava\, ki jo sestavlja dvajset fotografij iz arhiva MKC Maribor. \nFotografi: Nejc Furek\, Janez Klenovšek\, Gregor Salobir \nIzbor fotografij in vizualna podoba razstave: Živa Mijatović \n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jazz-ma-razstavo-2024-02-06-13-00-00-2024-02-29-15-00-00/
LOCATION:Kulturni inkubator
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/Jazzmarazstavo28InstagramPost29.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240206T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240206T220000
DTSTAMP:20260404T220738
CREATED:20240104T135133Z
LAST-MODIFIED:20240125T113532Z
UID:67478-1707249600-1707256800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Žigolo S.P.
DESCRIPTION:Žigolo s. p. (pomeni Žigolo se plača) je zabavna zgodba o zapeljevanju. \nHudomušni\, samovšečni in na trenutke malenkost arogantni žigolo nam na humoren način pove\, kaj vse se pri ženski sme\, kaj gre in kaj nikakor ne. Je pravi leksikon zapeljevanja\, ki moškim po moško razloži to\, kar jim ves čas govorijo tudi ženske\, pa jih seveda ne razumejo. In ženskam točno tisto\, kar bi rade slišale od moških. \nPravi\, da je osvojiti žensko lažje kot osvojiti Rožnik\, da pa jo je dosti težje obdržati. Toda – zakaj bi si moški pri zdravi pameti tega sploh želel?! \nA ljubezen in zdrava pamet ponavadi ne hodita vedno z roko v roki kot zaljubljen par. Ljubezen pa se seveda lahko zgodi tudi najboljšim. In tudi najboljši se lahko zatreskajo v napačno. Kaj pa potem? \nNakup vstopnic \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zigolo-s-p-2024-02-06-20-00-00-2024-02-06-22-00-00/
LOCATION:Maribor center / Dvorana generala Maistra\, Narodni dom maribor (Ulica kneza Koclja 9\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/1ce46591-8cd1-41a7-9ba7-5d5855ee57db.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR