To kar pišem je želel biti festivalski dnevnik, ki sem ga želel začeti pisati s 1. dnem Festivala Mali Slon (20.-25. oktober 2015). Pa je potem dan kar zbežal. Zbežal? Kaj to pomeni? Ne vem, ne znam čisto opisat, ampak to je nekaj podobnega vakuumu, ki ga doživim samo na festivalih, mednarodnih mladinskih izmenjavah in podobnih zadevah. Enostavno si in postaneš to. Odklopiš realnost. Brez katere sicer nikakor ne moreš, ampak v tem trenutku lahko. Brez beguncev, za katere se sicer zavedam, da so veliko bolj pomembni kot naš festival... Še sredine lige prvakov nisem gledal! Pa bi si lahko ob 24h doma zavrtel posnetek, kot bi to normalno naredil, ampak tokrat sem enostavno zaprl oči in počakal... jutrišnji dan.