Ko grem ven-ven

 

Nazadnje sem šla ven za svojo osemnajstko. Moram priznati, da je bilo tudi prvič, ker mi težave s prevozom, lastna nedružabnost in nora starša, ki pome hodita ob enajstih, pošteno otežijo takšne podvige. Tudi tokrat nisem nameravala iti kamor koli. Nameravala sem z mačkom in psom v naročju zdolgočaseno gledati kak nikoli viden film, kot je npr. Njeni ta stari. Odhod ven sem organizirala le zato, ker mi sošolka ni hotela dati miru. Še po tem, ko sem rekla, da bom imela to karkoli, mi je gnjavila. Sploh nisem hotela nič imeti, saj ne prenesem organiziranja stvari. A sem nekako vesela, da na koncu sem.

Jaz sem se v mesto nameravala odpraviti peš od druge babice, ki sem jo morala obiskati tisti dan. Nameravala sem biti oblečena v navadne kavbojke in majico. Zato je bilo seveda popolnoma drugače. Najprej me je napadla moja zmešana teta, ki me je, takoj po očetovem odhodu namazala z bojnimi barvami in me vtaknila v črno čipkasto obleko, krajšo od malo širšega pasu. Za v Pekarno. Seveda me je skoraj kap, saj sem vedela, da me bodo takšno tam živo zažgali na narobe obrnjenem križu. Potem se je tam prikazal brat, ki me je zvlekel čez vso mesto do najinega skupnega prijatelja. Vso pot sem mu dopovedovala, da niti slučajno, pod nobenim pogojem ni povabljen, ker bo plašil moje prijateljice in morebitne snubce. Vsakič me je cinično pogledal in rekel, kaj pa bo on delal tam med otroci. Rekel je, da bo spil le eno pivo. Seveda je tam ostal bolj dolgo kot jaz.

 

Ko sva prispela do tega prijatelja, je bila tam neko dekle, ki hodi na mojo šolo. Začeli sva s čudnim pogovorom, potem pa vsi skupaj z vodko. Pol ure pozneje sem preklinjajoča podila vse ven, ker bi že pred petimi minutami morali biti na zbirnem mestu. Tam sem pričakovala večje množice ljudi in pričakala enega kolega, sključeno sedečega v senci Kužnega znamenja. Skupaj smo se potem odpravili preko mosta do Peke. Brat, prijatelj in neznanka spredaj, midva s kolegom iz neznanega razloga popolnoma ločena od njih, zadaj. Končno smo prispeli do končne destinacije, kjer sem se zahvaljevala svojim srečnim zvezdam, da imam tako vsiljivega brata, saj je bil duša zabave, ki bi bila sicer zelo nerodna.

Usedli smo se, naročili pijačo in si prižgali cigarete. Jaz sem bila že popolnoma solzna od zadrževanja kašlja. To je bil moj četrti čik v vsem življenju in šlo mi je bruhanje.  Vsak vdih sem občutila kot udarec v grlo. Fuj, zakaj za vraga bi ljudje to prostovoljno kadili? Roka se mi je tresla, s čikom sem tečno tolkla po stolu, da bi že končno padel pepel dol, seveda brez uspeha. Ko sem prišla do polovice, sem ga olajšano vrgla na tla in ga zmlela do nerazpoznavnosti s čevljem, da ne bi videli, da sploh nisem končala. Kolega me je vprašal, če že dolgo kadim. »jaaa, pa kr. Ampak precej redko.« še naprej je silil vame: »kako dolgo?« šit. »hm, kaj pa vem, ne dolgo. Res bolj malo kadim, samo vsake toliko..« pa spet: »kako pogosto?« jebemti, ne morem povedati resnice! Vedel bi, da se samo pretvarjam, da bi izpadla kul. Sploh pa nisem začela zato, ker bi hotela biti kul, ampak zato, ker sem jih pač dobila za rojstni dan od sošolk. Morala sem jo končati iz čiste vljudnosti. Rekla sem: »Kaj pa vem… vsake toliko pač…« in zamenjala temo.

 

Uro kasneje je prispela sošolka s svojim fantom. Fant sploh ni imel funkcije, le sedel je tam. Če je kaj rekel, je to zašepetal moji sošolki. Njena funkcija pa je bila podobna njegovi, le da je njena vključevala še norčevanje iz vsega, kar je kdo naredil. V ponedeljek. Takrat sem ugotovila, da se družimo po parih: sošolka s fantom-šepetava, prijatelj z neznanko-koma pijana, brat z nekom, ki se je pojavil zraven- zmešana in jaz s kolegom. Ko sem to povedala, sta se začela zmešana objemati inoponašati srečen parček. Medtem, ko smo se drugi režali, sta koma pijana izparela. Po njuni lokaciji pa smo se morali spraševati le do takrat, ko sem že petnajstič nameravala priti do stranišča.

Fotografija: Igor Unuk

Fotografija: Igor Unuk

Vsak, ki je že bil v Pekarni, ve, da moraš, če hočeš do stranišča, stopiti skozi dvorano z odrom. No, ravno sem hodila skozi to dvorano, ko sem se razgledala naokrog in ugotovila, da ne bom rabila iti do wc-ja, saj sem se skoraj poscala ob pogledu na grozljiv obredni ples, ki je potekal na odru. Izgledalo je kot drek na poti skozi črevesje. Zvijala sta se, zibala in padala en čez drugega. Travmatizirana sem stekla nazaj do mize in kolegu sunila pol koce, ki sem si jo ovila okrog nog. Še kakšno minuto sem le prazno gledala predse in poskusila ugotoviti, kaj sem pravzaprav videla. Kmalu smo vsi izvedeli, kaj se dogaja, saj je vse tiščalo scat. Le, da je bilo drugim smešno.

 Pojavil se je še en tip, ki je bil baje kolegov kolega. Kmalu sta se koma pijana vrnila in jaz sem končno lahko šla na wc. Vrnila sem se ravno takrat, ko smo prižgali joint.  Ko je vsak naredil par dimov, se je pritepel še neki džanki, ki nas je prosil za en dim.  Brat ga je skoraj usekal.  Medtem, ko je brat besnel,  sem jaz spet šla scat. Nimam pojma, zakaj sem to delala tako pogosto, spila sem le dve pivi. Potem sem našla kolega na enih stopnicah zraven neznanke. Vzela sem najino koco in se jima pridružila.

Naslonila sem se na kolega in se trudila sodelovati v pogovoru, a ker sem neizkušena v kajenju vsega, sem bila popolnoma nezbrana. Zato sem se raje naslonila nazaj in ganjeno opazovala zvezde ter pustila, da sta se pogovarjala čezme. Prekmalu so me iztrgali iz tistega udobnega položaja in mukoma sem vstala, da smo šli nekaj pojesti in v naslednji lokal. Tam sem naročila še eno pivo in se ponovno zvila kolegu v naročje. Nekaj je govoril, a ga nisem ravno poslušala. Bila sem zaspana. Odgovarjala sem s prvimi stvarmi, ki so mi padle na pamet in upala, da sem kaj zadela. Zato je obupal nad menoj in se začel pogovarjati ssvojim kolegom. Pogledala sem naokrog in videla brata, ki se mi reži. Zarežala sem se nazaj.

Spet sem šla scati in opazovala ljudi v lokalu, ki so našo skupino, predvsem mene, ki sem se v kratki obleki opotekala naokrog, gledali z neprikritim neodobravanjem. Zdelo se mi je čudno. Vedno sem bila na njihovi strani. Do sedaj sem bila jaz tista, ki sem mirno sedela nekje in čutila gnus do ljudi, ki so se pijani drli in režali. Skomignila sem z rameni in se vrnila k svoji kričeči družbi. Skoraj sem zaspala, ko so me vrgli ven na mraz, češ, da gremo v KMŠ. Dvajset minut smo čakali, da sta koma pijana šla po hrano v neki čuden lokal zraven nas. Takrat pa me je pojavljen naenkrat streznil z nekim čudnim vprašanjem: »Če bi sedaj dobila rojstnodnevno željo, kaj bi si zaželela?« ne vem, zakaj, a me je popolnoma šokiral. Ko smo vsi pijani, se vendar ne postavlja takšnih globokih vprašanj. Šli smo v KMŠ, kjer pa sem ostala le deset minut, ker mi je bilo bedno plesati na slabo glasbo, ko sem trezna. Pa še kolega in njegovega kolega smo pustili zunaj, saj sta mladoletna. Ker mi je sedaj bilo dolgčas, sem pograbila kolega in sva šla. Ustavila sva se na postaji, kjer sta me starša pobrala. V posteljo sem padla ob pol štirih zjutraj.