BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220303T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220303T193000
DTSTAMP:20260831T220608
CREATED:20220105T124704Z
LAST-MODIFIED:20220107T105021Z
UID:15326-1646335800-1646335800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Carmina Burana
DESCRIPTION:Edward Clug\, Carl Orff\nKoreograf: Edward Clug\n\n\nPremiera: 16. maj 2021\, Velika dvorana\n\nGlasbeno-plesni spektakel \n \nCarmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) velja danes za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del (scenskih kantat)\, ki jo je skladatelj dokončal med vzponom nacizma leta 1936\, četudi so nacisti Orffovo glasbo označili kot izrojeno (entartete Musik). Orff je v Carmini Burani – v podobni maniri kot pred njim že Richard Wagner s svojo idejo celovitega umetniškega dela (nem. Gesamtkunstwerk) – želel udejanjiti koncept “theatrum mundi” – gledališča sveta\, v katerem se tesno in\ntako rekoč do stopnje nedeljivosti prepletajo glasba\, gibanje in govor. Orffova umetniška konfiguracija je glasbeni tok posledično prilagodila do te mere\, da se glasba kot zvočni fenomen do popolnosti lahko realizira le skozi dramski kontekst na odru\, čemur pa sodobne izvedbe Carmine Burane v zgolj koncertni obliki le stežka zadostijo. \nMed pisanjem tega kompleksnega dela s polnim latinskim naslovom Carmina Burana: Cantiones profanae cantoribus et choris cantandae comitantibus instrumentis atque imaginibus magicis (Pesmi iz Beuerna: Posvetne pesmi za pevce in zbore\, namenjene izvajanju z inštrumenti in ob magičnih podobah) je Orff na zaporedje štiriindvajsetih pesmi iz ohranjenega srednjeveškega pesniškega kodeksa\, ki ga sestavlja kar 254 pesmi\, nastalih v sekularni latinščini vagabundskih študentov\, srednji visoki nemščini\nin stari francoščini med 11. in 13. stoletjem\, ustvaril edinstveno glasbenoscensko delo s specifično dramaturgijo. Ta je osredotočena primarno na nizanje posameznih epizod\, ki so si tako pomensko kakor tudi značajsko nadvse različne\, in ne toliko na (v strogem klasicističnem smislu) evolucijsko gradnjo glasbene celote\, zato ne preseneča\, da se Orff v Carmini Burani zavestno izogiba pretirano kompleksnim harmonijam v prid neposrednega učinka pétega besedila\, ki se pogosto in tudi skozi\nafektirana stanja manifestira v nenavadno visokih legah vseh treh solističnih pevskih partov (kot denimo v tenorski ariji Olim lacus colueram\, “falzetni” ariji za bariton Dies\, nox et omnia ter ariji za sopran Dulcissime). \nOrffa je pri komponiranju kantate Carmina Burana\, ki je z drugima dvema kantatama Catulli Carmina (Katulove pesmi) in Trionfo di Afrodite (Afroditino zmagoslavje) del triptiha Trionfi (Zmagoslavja oziroma Triumfi)\, navdahnila razmeroma preprosta\, a dramatično učinkovita melodika poznorenesančnih in zgodnjebaročnih pesemskih oblik\, zlasti madrigali Williama Byrda in Claudia Monteverdija. Orff se je pri ustvarjanju bleščeče orkestracije\, v kateri ne manjka niti pompoznih dramatičnih momentov\,\nmed katere spada že uvodna “točka” O Fortuna\, velut luna statu variabilis (O Fortuna\, si kot luna spremenljiva)\, zgledoval po zgodnjem opusu Stravinskega – še posebej njegovem baletu Les noces (Svatba) –\, za katerega je bil ritem primarni glasbeni element. Prav ritem bo ključnega pomena tudi pri določitvi vstopne točke\, s katero se Edward Clug v svoji značilni avtorski poetiki loteva svojega navdihujočega koreografskega raziskovanja srednjeveških misterijev življenja in različnih perspektiv\nna življenje\, ki so bile tudi v pregovorno “mračnem” srednjem veku pogosto zelo liberalne in pravzaprav identične sodobnemu hedonizmu. \nKljučni vizualni element\, ki ga Clug razširja v pomenljivo koreografsko dimenzijo\, je krog\, ki je kot geometrijski lik najenostavnejša in obenem najpopolnejša stvaritev narave (v krožni obliki najdemo zvezde\, planete\, v krožni oziroma elipsoidni obliki se gibljejo tudi nebesna telesa)\, prav tako pa je krog simbol ontološke popolnosti in zaokroženosti\, tj. prehajanja življenja v smrt in obratno\, kot nakazujejo številni alkemijski simboli in emblemi bodisi vzhodne ali zahodne ezoterične\ntradicije. Krog s svojim središčem kot principom gnoze (spoznanja) za plesalce deluje kot iniciacijski moment\, in sicer kot prapočelo plesnega (in s tem tudi družbenega) kolektiva\, ki gledalca ob kontinuiranem glasbenem stimulusu Carla Orffa popelje skozi različne stadije življenja\, energetska stanja in psihične arhetipe. Skozi Clugovo ekspresivno mojstrsko pisavo se tako na odru udejanja nekakšna evolucija življenjske poti\, ki jo pomenljivo začrtujeta sili odboja in privlačnosti\, ki jo\nkoreograf v ustvarjanju novih ritualov življenja (in postopni simbolni oddvojitvi ljubezenskega para kot nove civilizacijske “pracelice”) v obliki alegorije podkrepi s pevsko invokacijo besedil iz tega znamenitega srednjeveškega kodeksa\, pri tem pa ustvari pravzaprav vse pogoje za globoko in intenzivno duhovno izkušnjo življenja skozi sintezo glasbene\, besedne in plesne umetnosti. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Krečič \nSopran – Petya Ivanova\nTenor – Martin Sušnik\nBariton – Domen Križaj \nPlešejo: Catarina de Meneses\, Tijuana Križman Hudernik\, Metka Masten\, Evgenija Koškina\, Tetiana Svetlična\, Ema Perič\, Hristina Stoycheva\, Asami Nakashima\, Mirjana Šrot\, Satomi Netsu\, Olesja Hartmann Marin\, Mina Radaković\, Monja Obrul\, Tea Bajc\, Ines Urošević\, Mircea Golescu\, Tiberiu Marta\, Sergiu Moga\, Yuya Omaki\, Alexandru Pilca\, Sytze Jan Luske\, Gaj Žmavc\, Davide Buffone\, Matteo Magalotti\, Jan Trninič\, Tomaž Golub\, Luka Ostrež\, Lucio Mautone\, Maro Vranaričič \nSimfonični orkester SNG Maribor\nZbor Opere SNG Maribor \nScenograf Marko Japelj\, kostumograf Leo Kulaš\, oblikovalec luči Tomaž Premzl\, asistenta koreografije Matjaž Marin\, Sergiu Moga \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/carmina-burana-2022-03-03-19-30-00/2022-03-03/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/CB4_h.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR