BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20210101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211202T193000
DTEND;TZID=UTC:20211202T193000
DTSTAMP:20260428T000839
CREATED:20211123T115821Z
LAST-MODIFIED:20211129T074052Z
UID:10682-1638473400-1638473400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Aida
DESCRIPTION:Giuseppe Verdi \nAida \nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\nPremiera: 26. november 2021\, Velika dvorana\n\nVelika opera v štirih dejanjih \nLibreto Antonio Ghislanzoni\nPraizvedba opere 24. december 1871\, Kedivska opera v Kairu \nAida je opera v štirih dejanjih in sedmih slikah\, v kateri se je Verdi vsaj podzavestno\, če že ne odkrito zgledoval po formatu francoske velike opere (fr. grand opéra)\, v katero so z namenom poudarjanja spektakularnosti in impozantnosti vključene še razkošne plesne (baletne) točke. Operni libreto naj bi po osnutku egiptologa Françoisa Augusta Marietteja napisal Antonio Ghislanzoni\, čeprav je okrog literarne predloge še nekaj nejasnosti. Predvsem ni natanko dognano\, kdo je resnični avtor\nosnutka\, bodisi omenjeni egiptolog in arheolog Mariette\, ki je libreto predložil Verdijevemu prijatelju Camillu du Loclu\, bodisi Mariettejev brat Eduard\, ki je leta 1866 spremljal svojega brata po Egiptu\, ko je zbiral dokumentarni material za razstavo leta 1867\, in ki trdi\, da je pravi pisec osnutka. Za nameček pa obstaja še četrta možnost avtorstva\, ki ga dokazuje ameriška zgodovinarka in muzikologinja Mary Jane Phillips-Matz\, saj naj bi po nekaterih indicih resnični avtor libreta bil\nTemistocle Solera\, ki se je podpisal pod avtorstvo libretov kar pet Verdijevih oper – Oberto\, Nabucco\, Lombardijci na prvi križarski vojni\, Ivana Orleanska in Atila). \nKakorkoli že\, po francoskem besedilu Camilla du Locla je Antonio Ghislanzoni (1824–1893)\, nekdanji baritonist\, izdajatelj milanskega glasbenega časopisa Gazetta musicale in plodovit prirejevalec opernih libretov\, delo prevedel v italijanščino\, Verdi pa je sodeloval pri njegovi dokončni obliki. Opero je sicer naročil egiptovski podkralj Ismail paša za slovesnosti ob odprtju Sueškega prekopa leta 1870\, a se je premiera zaradi nemško-francoske vojne zavlekla za več kot eno leto. 24. decembra\n1871 je bila Aida le izvedena z ogromnim uspehom in je kmalu postala ena najbolj priljubljenih Verdijevih del in ena najbolj priljubljenih oper svetovnega repertoarja nasploh. Ko je obšla že vse svetovne odre\, je leta 1912 v novi luči zasijala ob vznožju piramid na prostem. \nAida je po pravici eno najpomembnejših Verdijevih del. Skladatelj jo je oblikoval v velikih sestavih\, tj. v prepričljivih glasbenodramaturških konfiguracijah z učinkovitimi stopnjevanji in predvsem s pretanjenim glasbenim kontrastiranjem med čustveno intimnim in družbenim\, herojskim oziroma javnim. Že to\, da je tako časovno kot prostorsko posegel v antično porečje afriškega Nila\, je vneslo v evropski kulturni kontekst več kot zgolj mimobežno zanimivost. Z novimi harmonskimi sozvočji in s\ntematiko\, ki naj bi bila naslonjena na krajevno barvitost obrežij Nila\, je Verdi pričaral eksotiko\, ki je bila za tedanje (in tudi sedanje) občinstvo privlačna od prvega trenutka. Dosledneje kot v svojih prejšnjih glasbenogledaliških delih je Verdi izkoristil možnosti vodilnega motiva\, ki se v operi ponavlja vselej\, ko nastopi neka konkretna oseba oziroma se pojavi neka določena situacija. Na motivu Aide kot naslovne “junakinje”\, Radamèsove srčne izvoljenke\, sicer etiopske sužnje v\negiptovskem ujetništvu\, sloni predigra opere; motiv faraonove hčere Amneris\, ki je prav tako zaljubljena v Radamèsa\, pa je drugi najpomembnejši glasbeni domislek. Večkrat se ponavlja motiv ljubosumja\, vmes pa je posejanih nešteto čudovitih melodičnih invencij\, od Radamèsove romance\, namenjene Aidi v prvem dejanju (Celeste Aida)\, Aidini herojsko-hrepeneči ariji Ritorna vincitor (s konca prvega dejanja)\, prek triumfalnih fanfar iz drugega dejanja pa vse do sklepnega dueta v četrtem dejanju\, ko\nse Aida in Radamès\, objeta v grobnici\, v svojih poslednjih skupnih trenutkih poslavljata od sveta. \n\nZasedba\nDirigent: Francesco Rosa \nAida – Rebeka Lokar\nRadames – Oscar Marin\nAmneris – Irena Petkova\nRamfis – Luka Ortar\nKralj  – Alfonz Kodrič\nAmonasro – Jaki Jurgec\nSvečenica – Valentina Čuden\nGlasnik  – Bogdan Stopar \nScenograf Alfredo Troisi\, kostumograf Luca Dall`Alpi\, oblikovalec luči Merat Pascal\, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak\, asistent režije Tim Ribič\, koncertna mojstra Saša Olenjuk\, Oksana Pečeny Dolenc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/aida-2021-11-26-19-30-00/2021-12-02/
LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/MG_518_b.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR