Back to All Events

Ivo Tull Trio - "Hudič in jaz"


  • KGB 5 Vojašniški trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia (map)
Kipar Alberto Giacometti v svojem ateljeju, Pariz, Francija, 1958 © Inge Morath / Magnum Photos / FOTOHOF archiv

Ivo Tull Trio – Hudič in jaz

Predstavljam vam skupino Ivo Tull trio in avtorski cd “Hudič in jaz”.

Trio smo:
Ivo Tull – glas, akustične in električne kitare, »cigar box« kitara, ter šest strunski »aluminijasti pekač« 
Giulio Roselli – bobni
Alessandro Leonzini – bas 

Ivo Tull Trio je nastal poleti 2014 pred Blues festivalom v izolskem Hangar baru, ko sem svoje avtorske pesmi, po večletnem igranju v različnih rock'n'roll, blues in country skupinah, ponovno povlekel iz predala. Dodal sem jim je še novejše skladbe in se odločil, da bom, naveličan standardnega preigravanja, pesmi uglasbil drugače. Vse kitare sem uglasil v »odprto D in G akordaturo« ter se lotil raziskovanja zvočnih možnosti, ki jih prinašajo uglasitve tipične za bluesmane aktivne v ruralnem jugu ZDA. 

Po nekaj samostojnih nastopih sem z Giuliom Rosellijem, dolgoletnim prijateljem in bobnarjem v zasedbi Dirty Fingers, poiskal še primernega basista, ki bi znal dati svoj pečat skladbam. Vsesplošno talentirani Alessandro Leonzini, s katerim sva že igrala v country zasedbi Big Wheels, je bil prava oseba. Po treh vajah smo bili pripravljeni, da stopimo na oder...

S triom smo 21. in 22. marca 2015 v Studiu Jork posneli 10 pesmi, ki so se znašle na prvencu »Hudič in jaz«.

Album odpira in zaključuje zvok gramofonske igle. Prva kitica na prvi pesmi “Če te stran odneslo bo” je nalašč popačena, kot da bi izzvenela iz stare gramofonske plošče. S tem sem idejno uokviril celotni projekt z glasbo, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja nastajala na področju delte Mississipija in so jo razni raziskovalci ter glasbeni producenti kot Alan Lomax ali Don Law ovekovečili na takratne vinilne plošče. 

Gre za poklon ikoni bluesa, Robertu Johnsonu. Od njega sem si sposodil dva slavna bluesa: “Dust My Broom” in “Me And The Devil Blues”. Slednji daje, po zaslugi tehnika iz studia Jork Gabrijela Ogrina, tudi naslov albumu: “Hudič in jaz”. 

“Hudič in jaz” je slovenski blues album, tako električni, kot akustični. Občasno sledijo bluesom bolj kantavtorsko umirjene balade. Skladbe so, razen pri dveh pesmih, nalašč odigrane v živo brez odvečnih nasnemavanj, kot bi jih s triom izvajali na nastopih.

Značilnst albuma je “open D, E in G tuning” na kitarah. Gre za uglasitev kitarskih strun na akord, ki je posebno primerna za igranje s “slidom” ali “bottle neckom”, krajšo kovinsko ali stekleno cevčico s katero drsimo po strunah. Kar se tiče basa, se “električni” alternira s “fretless” basom na bolj umirjenih baladah.

Bluesa “Hudič in jaz” in “Lahka ženska” sta odigrani s štiristrunsko, doma izdelano “cigar box” kitaro, ki sem jo naredil iz raznih »odpadnih« kosov: dva daljša vijaka za mostiček, zlepljeni akacijevi parketi za vrat in deščice zaboja argentinskih limon za trup... Okrasna elementa sta še kovinski filter za tuš ali umivalnike in zalepljena reprodukcija freske Mrtvaškega plesa iz Hrastovelj. 
Okostnjaki iz Hrastovelj so našli svoj poseben prostor tudi na platnici, ki jo je realiziral prijatelj, grafik Aleš Brce.

Teksti so vsakdanje zgodbe normalnih ljudi. Ljubezni in konflikti med moškim in žensko. Protagonisti niso kot pri pop glasbi stilizirani, niso posebno lepi ali brihtni… 
So čisto normalni ljudje, s hibami in vrlinami, dobri in slabi obenem. Ženske so “lahke”, lepe punce, preklete babe, mačke, moški pa smo večkrat čisti idioti, zaverovani v idejo, da smo mi “glavni”. 
Album zaključujejo “Znamenja na nebu”, ki naj bi ljudem kazala pravo pot. Eni so jo našli, drugi so se na njej zgubili in omagali… 


vstopnina bo -


Earlier Event: November 24
Anja Strajnar in Akordika
Later Event: November 24
Fakof Bolan na Punkrock koridorju