Back to All Events

Kustosova soba, Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno?

  • GT22 22 Glavni trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia (map)
Kipar Alberto Giacometti v svojem ateljeju, Pariz, Francija, 1958 © Inge Morath / Magnum Photos / FOTOHOF archiv

Kustosova soba
Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno?
Slovenija, 2018, 64 min, barvni, 1:1,77 / 16:9

režija: Damjan Kozole
scenarij: Urša Jurman
fotografija: Matjaž Mrak
montaža: Jurij Moškon
zvok: Julij Zornik
glasba: Laibach (Von Sonnen Untergang)
producent: Danijel Hočevar
produkcija: Vertigo
koprodukcija: RTV Slovenija, Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo
finančna podpora: Slovenski filmski center
nastopajo: Zdenka Badovinac, Jože Barši, Francesco Bonami, Barbara Borčić, Ekaterina Degot, Ješa Denegri, Charles Esche, Vadim Fiškin, Sergej Kapus, Samo Krušič, Boris Marte, Viktor Misiano, Marjetica Potrč, Igor Španjol, Borut Vogelnik, Mateja Kos Zabel, Bojan in Sonja Zabel, Božidar Zrinski, Beti Žerovc, Peter Weibel
distribucija: Vertigo

ZGODBA
Dokumentarni film Kustosova soba je posvečen umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958–2005) in se osredotoča na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca 1980-ih do njegove smrti. Skozi film spoznavamo, kako se je v tem prelomnem času, na preseku 20. in 21. stoletja, (post)moderne in sodobne umetnosti, lokalnega in mednarodnega umetnostnega prostora, socializma in kapitalizma, Vzhoda in Zahoda, umetnosti in družbenega, skozi svoje delo soočal z velikimi spremembami, konflikti, hkrati pa tudi z možnostmi novega. 
Film je portret človeka, ki notranjim protislovjem sveta umetnosti navkljub vztrajno verjame v moč umetnosti, kot tudi potret časa in prostora, v katerih je Igor Zabel deloval in ju sooblikoval.

O FILMU
Kot umetnostni zgodovinar in kustos Moderne galerije v Ljubljani je Zabel pomembno prispeval k ustrezni zgodovinski umestitvi umetniških pojavov, kot so zgodovinske avantgarde (Tank!, 1998) in neoavantgarde (OHO: Retrospektiva, 1994), pa tudi sodobne umetniške prakse. V slovenskem prostoru je bil eden ključnih umetnostnih zgodovinarjev za opredelitev sodobne umetnosti kot specifične umetniške prakse ter pomemben akter pri njenem uveljavljanju, tudi v mednarodnem kontekstu (Manifesta 3). Ob tem je bil vseskozi oster premišljevalec pogojev, v katerih je sodobna umetnost vznikala. 

Igor Zabel je v svojem delu vseskozi poudarjal pomen konteksta; tako tudi film kontekstualizira njegovo delovanje – od spreminjajočega geopolitičnega konteksta in pospešene globalizacije do spreminjajočega institucionalnega okvira umetniške produkcije, vključno z vlogo kustosa.

Skozi dokumentarec spoznavamo njegovo pojmovanje vloge kustosa oz. kuratorja, njegove ključne razstavne projekte in ozadja le-teh, njegove intervencije v slovensko umetnostno zgodovino, literarno delo in besedila, s katerimi je pomembno sooblikoval refleksijo o razmerju med (nekdanjima) Vzhodom in Zahodom, kot se je le-to po padcu Berlinskega zidu manifestiralo v polju umetnosti.

V svojem teoretskem in kuratorskem delu se je zavzemal za poglobljeno obravnavo tistih političnih in družbenih podstruj, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju umetnosti, hkrati pa vztrajal pri zmožnosti umetnosti, da razpira te iste podstati, ki jo tako pomembno določajo. Njegov interes za raziskavo kompleksnega razmerja med družbenim in umetniškim je tudi izhodišče razstave Individualni sistemi, ki jo je pripravil za 50. mednarodni beneški bienale (2003) in ga je inavgurirala kot mednarodno kuratorsko referenco.

O REŽISERJU
Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Brežicah. Kot režiser in scenarist se je podpisal pod celovečerne igrane filme Usodni telefon (1987), Remington (1988), Stereotip (1997), Porno film (2000), Rezervni deli (2003), Delo osvobaja (2005), Za vedno (2008), Slovenka (2009) in Nočno življenje (2016) ter dokumentarne celovečerce Rojevanje Leara (1993), Dolge počitnice (2012) in Projekt: rak (2013).

Njegovi filmi so prejeli številne nagrade in nominacije. Rezervni deli so bili leta 2003 nominirani za berlinskega zlatega medveda, revija Sight and Sound pa ga je leta 2008 uvrstila med 10 najpomembnejših filmov Nove Evrope. Slovenka je bil prikazan na preko 100 mednarodnih filmskih festivalih in je v tujini najbolj prodajan slovenski film. Za Nočno življenje je prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma 2016 pa je poleg štirih nagrad vesna za Nočno življenje prejel tudi nagrado vesna za najboljši dokumentarec za kratki film Meje. 

Leta 2005 so v ZDA in Kanadi pripravili retrospektivo Kozoletovih filmov, ki jo je organiziral Ameriški filmski inštitut (AFI). Damjan Kozole je član Evropske filmske akademije, v letu 2008 pa je bil tudi dobitnik Župančičeve nagrade, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dosežke v umetnosti in kulturi.


Earlier Event: December 20
Cikel ruskega filma: Pridi me pogledat
Later Event: December 20
Glamurozen Ožuljeni jezik